VSM Sklep V Kp 2144/2022

Pritožbi zagovornika obdolženega A. A. se ugodi in se napadeni sklep razveljavi.

1Okrožno sodišče na Ptuju je s sklepom I K 2144/2022 na podlagi drugega odstavka 285.e člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot neutemeljenega zavrnilo predlog zagovornika obdolženega A. A. za izločitev dokazov.

2Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot navaja v uvodu pritožbe, s predlogom pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep spremeni tako, da predlogu ugodi, izloči predsednico senata ter zadevo nadaljuje pred novim senatom, podrejeno, da sklep razveljavi in ga vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožba se ne strinja z razlogi napadenega sklepa, v katerem je sodišče prve stopnje pojasnilo, da so policisti osumljenemu A. A. pred zaslišanjem 28. 9. 2021 dali pravni pouk po četrtem odstavku 148. člena ZKP, torej ga obvestili, katerega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega ter ga poučili, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, takšen pouk pa v prejšnjih postopanjih z njim ni bil potreben. Pri tem sodišče ugotavlja, da je osumljenec začel izpovedovati samoiniciativno, ne da bi ga oškodovanec C. C. ali kdo drug o kaznivem dejanju kaj vprašal, in sicer tako 10. 9. 2021 kot 20. 9. 2021, zato v konkretnem primeru ne gre za izjave, dane policiji pri zbiranju obvestil in ob policijskem zaslišanju osumljenca pri zbiranju obvestil, temveč za izjave, preden je policija sploh začela kakršenkoli uradni postopek zoper njega. Glede na podatke v spisu in izpovedbe policistov, ki so bili zaslišani kot priče, še zaključuje, da so se policisti pripeljali na dom obdolženca, ker iz njegovih klicev na OKC oziroma številko 113 ni bilo mogoče razbrati, kaj želi oziroma kakšne so njegove težave, ko so se pripeljali na njegov dom, pa mu izjav niso mogli preprečiti in takrat še niso izvajali nobenega uradnega postopka, obdolženca pa ne obravnavali kot storilca kaznivega dejanja. Glede na stanje stvari je bil obdolženec po oceni sodišča prve stopnje torej v primernem trenutku ustrezno poučen o svojih pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP 28. 9. 2021, ko je policistu glede očitanega kaznivega dejanja podal izjavo in je bil o tem sestavljen uradni zaznamek.

5Povzeto oceno pritožba utemeljeno graja. Prav ima, ko trdi, da odhoda policistov 10. 9. 2021 na dom obdolženega A. A. ni mogoče razumeti kot poti, ki je bila potrebna policistom, da bi izvedeli, zakaj je obdolženec tega dne klical na policijsko postajo. Policisti so bili s prijavo sodelavca policista C. C. pred odhodom na dom obdolženca seznanjeni, kot je razvidno iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 10. 9. 2021, ki ga je sestavil policist B. B. (priloga A1/1/4), kjer je v uvodu zapisal, da je na obvestilo policista C. C., PP Ptuj, z dne 10. 9. 2021, da mu je tega dne med policijskim postopkom grozil A. A. iz S. 1, na kraju dejanja v razgovoru in z zbiranjem obvestil ugotovil naslednja dejstva in okoliščine kaznivega dejanja. To potrjuje tudi izpovedba priče Č. Č., ki je povedal, da ga je tega dne, ko je bil v patrulji s pričo D. D., poklical B. B. in ga prosil, da bi se mu s D. D. pridružila pri zaslišanju obdolženca v zvezi z izrečenimi grožnjami oškodovancu, da je bil seznanjen z grožnjami obdolženca oškodovancu, pa je povedal tudi B. B., ko je bil zaslišan kot priča. Sodišče prve stopnje zato zmotno zaključuje, da A. A. ni dal izjave policiji pri zbiranju obvestil in ob policijskem zaslišanju osumljenca pri zbiranju obvestil ter da gre za izjave obdolženca, še preden je policija sploh začela kakršenkoli uradni postopek zoper njega. V uradnem zaznamku z dne 10. 9. 2021, ki ga je sestavil policist B. B., so po navedenem uvodu zapisane izjave obdolženega A. A. policistu tega dne. Sum storitve očitanega kaznivega dejanja je bil torej ob prihodu policista B. B., ki je obdolženčeve izjave zapisal, že osredotočen na obdolženca kot storilca kaznivega dejanja, torej gre za primer, ko bi moral biti obdolženec ob prihodu policistov na kraj, kjer bi naj bile grožnje izrečene, seznanjen z navedenim pravnim poukom po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Tako ni šlo za situacijo, ko policija osebo obravnava kot občana, ki lahko da kakšno koristno informacijo o kaznivem dejanju ali storilcu, temveč je bil obdolženec že obravnavan kot domnevni storilec kaznivega dejanja. Njegove izjave, ki jih je podal preden mu je bil dan pravni pouk o pravicah iz 148. člena ZKP, zato ne smejo biti sestavni del spisa.

6Po obrazloženem pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz četrtega odstavka 148. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP. Ker sklep sodišča prve stopnje ni pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in napadeni sklep razveljavilo.

7Predsednica senata, pred katero teče postopek, bo s sklepom iz kazenskega spisa izločila vse izjave obdolženca, ki jih je podal policistom pred 28. 9. 2021, torej pred podajo pouka iz 148. člena ZKP, prav tako bo na ustrezen način izločila vse dele priloženih listin (kazenske ovadbe, uradnih zaznamkov o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja (prilogi A1 N/1/4 in A1/1/5), v katerih so povzete izjave obdolženca pred navedenim datumom, izločila pa bo tudi zapisnike o izpovedbah policistov, ki so bili zaslišani v preiskavi, razen izpovedbe oškodovanca C. C. in zapisnika o sprejemu ustne ovadbe, ki jo je podal. Po pravnomočnosti sklepa bo navedene dokaze zaprla v poseben ovitek in jih shranila ločeno od drugih spisov (drugi odstavek 285e. člena ZKP), nato pa bo predlagala svojo izločitev iz razloga, ker se je seznanila z izjavami osumljenca, na katere se sodba ne sme opirati (2. točka drugega odstavka 39. člena ZKP).

8V postopku, ki se bo nadaljeval pred drugim predsednikom senata, bo treba policiste, razen oškodovanca, preden bodo zaslišani kot priče, posebej opozoriti, da ne smejo povedati ničesar, kar so o obravnavanem kaznivem dejanju izvedeli od osumljenca.

9Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.