UPRS Sodba III U 222/2023-11

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik je 3. 4. 2023 po svojem pooblaščencu odvetniku A. A. vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 71119/2022. Navajal je, da je bil doslej upravičen do brezplačne pravne pomoči v vseh drugih postopkih. Živi sam, ob vložitvi prošnje pa je bil zaprt v ZPKZ Koper. Brezplačno pravno pomoč potrebuje za pritožbe zoper priporne sklepe in zoper sodbo, ko bo ta izdana. Navajal je še, da je služba za brezplačno pravno pomoč neupravičeno razrešila izvajalca brezplačne pravne pomoči odvetnika B. B., saj ga ni pooblastil za zastopanje na predobravnavnem naroku, pač pa le za posvet v zaporu, pooblastilo temu odvetniku pa je preklical.

2Tožena stranka je s sklepom Bpp 710/2023 z dne 8. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla. Pojasnjuje, da je njegovo prošnjo prvič zavrgla že s sklepom Bpp 329/2023 z dne 18. 4. 2023, to pa zato, ker je bilo o zahtevku tožnika že odločeno, dejansko stanje ali pravna podlaga, na katerega se opira obravnavani zahtevek, pa se ni spremenilo. Tožniku je bila z odločbo Bpp 803/2022 z dne 23. 11. 2022 v zvezi s kazensko zadevo Okrožnega sodišča v Kopru I K 71119/2022 namreč že dodeljena brezplačna pravna pomoč, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje ter za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepe tega sodišča, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo, in to od 19. 11. 2022 do prejema odločbe, s katero se bo zaključil postopek na I. stopnji. Njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej kazenski zadevi na II. stopnji pa je tožena stranka zavrnila. Kot izvajalec brezplačne pravne pomoči je bil določen odvetnik A. A. S tem je bilo torej o zahtevku, ki ga sedaj tožnik ponovno vlaga, že odločeno, pravna in dejanska podlaga, na katero se opira obravnavani zahtevek, pa se ni spremenila. Z odločbo Bpp 803/2022, ki je bila izdana dne 30. 3. 2023, je tožena stranka nato odločila, da je upravičenost tožnika do brezplačne pravne pomoči, ki mu je bila dodeljena z odločbo iste opravilne številke z dne 23. 11. 2022 (kot je opisana v prejšnjem odstavku), prenehala, tožena stranka pa je s tem dnem tudi razrešila odvetnika A. A.

3Tožnikov pooblaščenec je zoper sklep Bpp 329/2023 z dne 18. 4. 2023 vložil tožbo v upravnem sporu, ki ji je Upravno sodišče s sodbo III U 74/2023-7 z dne 21. 7. 2023 ugodilo, sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, saj je presodilo, da glede na kasneje izdano odločbo Bpp 803/2022 z dne 30. 3. 2023, ni pravne podlage za zavrženje tožnikove prošnje po 4. točki prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), poleg tega pa se je tožnik skliceval na spremenjene okoliščine, in sicer na to, da je preklical pooblastilo odvetniku B. B. Zadeva, ki je bila toženi stranki vrnjena v ponovno obravnavo, je predmet tega postopka.

4Tožena stranka pojasnjuje, da je v ponovljenem postopku pridobila na vpogled kazenski spis I K 71119/2022. Iz listin tega spisa izhaja, da je bila odvetniku A. A. na predobravnavnem naroku dne 30. 3. 2023 vročena odločba Bpp 803/2022 z istega dne o njegovi razrešitvi. Tožnik je v nadaljevanju naroka preklical tudi pooblastilo odvetniku B. B. Povedal je še, da mu je bil ob odvzemu prostosti kot zagovornik po uradni dolžnosti postavljen odvetnik C. C., nato pa je, ko je bil sprejet v zavod, na prigovarjanje drugih odvetnikov podpisal pooblastilo odvetniku A. A. Ta mu je rekel, da pozna dobrega odvetnika iz Kopra, ki dela za plačilo in da mu bo za znesek 650,00 EUR uredil dobro obrambo. Ta znesek so njegovi družinski člani odvetniku B. B. plačali, za kar ima ustrezna dokazila, se mu pa ta odvetnik nato ni javljal na telefon in tudi ni prišel na predobravnavni narok. Pooblastilo temu odvetniku je zato na tem naroku preklical, nakar mu je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru Su 2/2023-40 z dne 31. 3. 2023 za zagovornika po uradni dolžnosti postavljen odvetnik D. D. iz ... Ta je nato tožnika zagovarjal vse do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka. Odvetnik A. A. od 3. 4. 2023 dalje, to je od vložitve predmetne prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pa do pravnomočne odločitve v kazenskem postopku ni opravil nobenega procesnega dejanja za tožnika. Kazenski postopek, ki se je vodil zoper tožnika, je bil sicer na prvi stopnji zaključen dne 18. 5. 2023, odločitev pa je postala pravnomočna dne 14. 9. 2023 in izvršljiva dne 29. 9. 2023.

5Tožena stranka ugotavlja, da je odvetnik A. A. predmetno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil dne 3. 4. 2023, ki ji je priložil tožnikovo pooblastilo, datirano z istim dnem. V kazenskem postopku, ki se je vodil zoper tožnika, pa je sodišče istega dne v ZPKZ Koper poizvedovalo prav glede pooblastila odvetniku A. A. za zastopanje tožnika. Dobili so pojasnilo, da je ta tega dne prišel na obisk k tožniku, ki pa ga ni hotel sprejeti in je povedal, da mu je pooblastilo preklical že teden dni pred tem. Obisk odvetnika so v ZPKZ Koper dovolili, trajal pa je le 6 minut, nakar je pristojne v zavodu tožnik seznanil o preklicu pooblastila temu odvetniku. Dne 4. 4. 2023 je tožnik v zadevi I K 71119/2022 poslal sodišču izjavo, ki mu jo je dan pred tem prinesel v podpis odvetnik A. A. in jo tožena stranka povzema. Izjave ni podpisal, dne 11. 4. 2023 pa je na kazensko sodišče naslovil dopis, v katerem je med drugim navedel, da sodišče naproša, naj ga ta odvetnik ne obiskuje v zaporu, glede na to, da mu je pooblastilo preklical ter da se bo zagovarjal s pomočjo odvetnika, imenovanega po uradni dolžnosti. Tožena stranka še ugotavlja, da iz kazenskega spisa izhaja tudi, da je tožnik zoper odvetnika A. A. in odvetnika B. B. vložil kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in sklene, da vse navedeno kaže, da tožnik razrešitvi odvetnika A. A. kot izvajalca brezplačne pravne pomoči očitno ni nasprotoval, da se je s tem strinjal, kot tudi, da se je strinjal, da se v kazenskem postopku zagovarja s pomočjo odvetnika, ki mu je bil dodeljen po uradni dolžnosti.

6Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve izpodbijanega sklepa citira določbo 53. člena ZUP, ki ureja zastopanje stranke v postopku po pooblaščencu, nato še določbo 129. člena tega zakona, ki upravnemu organu nalaga, da najprej preizkusi zahtevo, ki je vložena ter jo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo, našteti v tej določbi. Ugotavlja, da je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi vložila oseba, ki ni imela te pravice, to je odvetnik A. A., čeprav je tožnik že 30. 3. 2023 jasno izrazil voljo, da naj se ta odvetnik razreši kot izvajalec brezplačne pravne pomoči in da ne želi, da ga zastopa, strinjal pa se je tudi, da ga v kazenskem postopku zagovarja zagovornik, postavljen po uradni dolžnosti. V tem kontekstu je povsem nerelevantno dejstvo, da je tožnik preklical pooblastilo odvetniku B. B., oziroma, da ga ni pooblastil za zastopanje na predobravnavnem naroku. Neutemeljene so tudi navedbe odvetnika A. A., da ga je tožena stranka neupravičeno razrešila kot izvajalca brezplačne pravne pomoči za tožnika. Odločba Bpp 803/2023 z dne 30. 3. 2023, s katero je bil ta odvetnik razrešen, je namreč postala pravnomočna dne 21. 7. 2023 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča III U 66/2023-10 z dne 30. 6. 2023. Nesporno je, da je tožnik od razrešitve odvetnika A. A. dalje nasprotoval temu, da bi mu bil postavljen za zagovornika v kazenski zadevi, ta odvetnik pa od vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči dne 3. 4. 2023 do pravnomočne odločitve v kazenski zadevi za tožnika tudi ni opravil nobenega procesnega dejanja.

7Ob upoštevanju vsega navedenega tožena stranka svojo obrazložitev sklene s tem, da ugotavlja, da je prošnjo za brezplačno pravno pomoč v predmetni zadevi vložila neupravičena oseba in je zato v skladu s 1. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP to prošnjo zavrgla.

8Tožnik je zoper odločitev tožene stranke vložil tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se tožnikovi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi ter mu dodeli brezplačno pravno pomoč za zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Kopru I K 71119/2022, podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške postopka ter ga oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

9Tožnik navaja, da je sodišče zavrnilo njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zato, ker naj bi že imel odobreno brezplačno pravno pomoč, kar pa ne drži. Ugotovila je tudi, da je tožnikova pravica do brezplačne pravne pomoči prenehala zato, ker naj bi bilo v spisu pooblastilo tožnika odvetniku B. B., ki pa ga je pooblastil le za pogajanja s tožilstvom glede priznanja krivde. Tožnik torej v okviru brezplačne pravne pomoči nima dodeljenega nobenega izvajalca te pomoči in je zato tožena stranka neupravičeno razrešila odvetnika A. A., odvetniku B. B. pa je tožnik pooblastilo preklical na naroku. Tožnik ima zato pravico, da ga v pritožbeni fazi zastopa izbrani odvetnik, ki pa ga nima.

10Odvetnik A. A. je toženi stranki že vrnil napotnico, saj tožena stranka zahteva, da odvetnik priglasi nagrado v 15 dneh po opravljeni storitvi, sicer se ta nagrada ne prizna. Kazenski postopek je sicer na I. stopnji zaključen le delno, zoper sodbo pa je bila vložena pritožba. Tožnik zato potrebuje brezplačno pravno pomoč za zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, saj je brez odvetnika, četudi je njegova temeljna pravica, da si zagovornika izbere sam. V teku ima več kazenskih postopkov, kjer mu tožena stranka ne priznava pravice do brezplačne pravne pomoči niti nima zagovornika po uradni dolžnosti. Pravice do brezplačne pravne pomoči pa ni mogel izgubiti, saj tega zakon ne določa, s tem pa mu je kršena pravica do sodnega varstva.

11Tožnik v nadaljevanju tožbe citira določbo 13. člena ZBPP, pojasnjuje, kolikšen je znesek minimalnega dohodka, citira določbo 14. člena ZBPP ter opisuje, kaj se upošteva pri ugotavljanju dohodkov prosilca za brezplačno pravno pomoč. Če mu brezplačna pravna pomoč ne bo odobrena, bo moral sam plačevati odvetniške stroške, kar bo še dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z določbami ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo tožene stranke diskriminiran glede na druge upravičence do brezplačne pravne pomoči in da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP. Tožena stranka ga je diskriminirala glede na njegov stan in zato njena odločitev ni pravilna. V odločbi tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj je bila njegova prošnja zavrnjena.

12Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

13Sodišče je v zadevi za 24. 1. 2023 razpisalo narok za glavno obravnavo. Tožena stranka je po prejemu vabila na podlagi poziva sodišča odgovorila, da se strinja, da sodišče odloči na podlagi listin in da se zato glavna obravnava ne opravi, medtem ko tožnik na enak poziv sodišča ni odgovoril, naroka za glavno obravnavo pa se ni udeležil in svojega izostanka ni opravičil. Sodišče je zato na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sprejelo sklep, da se glavna obravnava ne opravi ter odločitev sprejelo na podlagi listin upravnega spisa.

K točki I izreka:

14Tožba ni utemeljena.

15Sodišče na podlagi listin upravnega spisa ugotavlja, da se je pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. I K 71119/2022 zoper tožnika vodil kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1. Ker je bil tožniku odrejen pripor, mu je sodišče za zagovornika po uradni dolžnosti najprej določilo odvetnika C. C. Na podlagi tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je nato tožena stranka izdala odločbo Bpp 803/2022 z dne 23. 11. 2022, s katero je tožniku odobrila brezplačno pravno pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v prej navedeni kazenski zadevi pred sodiščem I. stopnje ter za sestavo in vložitev pritožb zoper sklepe prvostopenjskega sodišča, zoper katere je dopustno redno pravno sredstvo, in to od 19. 11. 2022 do sprejema odločbe, s katero se zaključi postopek na I. stopnji; njegovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek na II. stopnji pa zavrnila. Za izvajalca te odobrene brezplačne pravne pomoči je bil imenovan odvetnik A. A.

16Tožena stranka je v opisani zadevi dne 30. 3. 2023 izdala odločbo, s katero je odločila, da tožnikova upravičenost do brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 803/2022 z dne 23. 11. 2022 preneha, hkrati pa razrešila odvetnika A. A. Razlog za to odločitev, ki je po podatkih tožene stranke postala pravnomočna dne 21. 7. 2023 (temu tožnik ne oporeka) je bila ugotovitev tožene stranke, da je tožnik dne 5. 1. 2023 v kazenski zadevi za zagovornika sam pooblastil odvetnika B. B.

17Na predobravnavnem naroku v kazenski zadevi dne 30. 3. 2023 (torej istega dne, ko je izdana odločba, da tožnikova upravičenost do brezplačne pravne pomoči preneha), je tožnik odvetniku B. B. preklical pooblastilo, odločba Bpp 803/2022 z istega dne pa je bila vročena odvetniku A. A., ki nato na naroku ni sodeloval. Ker tožnik s tem ni več imel zagovornika, mu je Okrožno sodišče v Kopru s sklepom Su 2/2023-40 z dne 31. 3. 2023 postavilo zagovornika po uradni dolžnosti, in sicer odvetnika D. D., ki je tožnika nato zastopal v nadaljevanju postopka. Okrožno sodišče je v zadevi odločilo s sodbo I K 71119/2022 z dne 18. 5. 2023, ki je postala pravnomočna dne 14. 9. 2023 in izvršljiva dne 29. 9. 2023, vse v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 71119/2022 z dne 7. 9. 2023. Pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča je za tožnika vložil njegov zagovornik po uradni dolžnosti odvetnik D. D.

18Dne 3. 4. 2023 (torej štiri dni po tem, ko je tožena stranka izdala odločbo Bpp 803/2022, da tožniku preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči), je odvetnik A. A. za tožnika vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki ji je priložil pooblastilo tožnika, datiranega z istim dnem, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Kopru I K 71119/2022. Navajal je, da ga je tožena stranka neupravičeno razrešila, saj da je tožnik odvetnika B. B. pooblastil le za posvet v ZPKZ in ne za zastopanje na predobravnavnem naroku. Istega dne je Okrožno sodišče v Kopru na podlagi informacij iz ZPKZ Koper ugotovilo, da je odvetnik A. A. želel obiskati tožnika v priporu, ki pa je njegov obisk odklonil, oziroma je ta trajal 6 minut, nakar je tožnik pristojnim povedal, da mu je preklical pooblastilo. Dan kasneje je tožnik Okrožnemu sodišču v Kopru poslal izjavo, za katero je navedel, da mu jo je izročil odvetnik A. A. v podpis, da pa je to odklonil, nato pa dne 11. 4. 2023 poslal še dopis s prošnjo, naj sodišče temu odvetniku ne dovoli, da ga obiskuje.

19Sodišče ugotavlja, da v tožbi opisane ugotovitve niso prerekane, pač pa je zgolj navedeno, da je bila razrešitev odvetnika A. A. neupravičena in da je tožnik brez zagovornika. Sodišče poudarja, da je bila odločitev o tem, da se odvetnik A. A. razreši, sprejeta z odločbo Bpp 803/2022 z dne 30. 3. 2022 in ne s sklepom, ki je predmet tega postopka. Odločitev o razrešitvi odvetnika je tudi postala pravnomočna (21. 7. 2023) in zato tožbena navedba, da naj bi bila taka odločitev neupravičena, ni relevantna in ne more vplivati na presojo izpodbijanega sklepa. Prav tako ne drži, da naj bi bil tožnik v kazenskem postopku brez zagovornika, saj mu je sodišče po tem, ko je odvetniku B. B. odpovedal pooblastilo ter je bilo z odločbo Bpp 803/2022 z dne 30. 3. 2023 ugotovljeno, da je njegova upravičenost do brezplačne pravne pomoči prenehala, odvetnik A. A. pa je bil razrešen, določilo odvetnika D. D. za zagovornika po uradni dolžnosti. Ta je kot tožnikov zagovornik sodeloval na predobravnavnem naroku, naroku za izrek kazenske sankcije, zoper sodbo sodišča pa je za tožnika tudi vložil pritožbo.

20Izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vloženo 3. 4. 2023, je tožena stranka sprejela na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da upravni organ vlogo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Izhajala je iz določbe 53. člena ZUP, ki ureja položaj in pristojnosti pooblaščenca v upravnem postopku ter v drugem odstavku določa, da imajo dejanja v postopku, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, enak pravni učinek, kot če bi jih opravila sama stranka; v četrtem odstavku pa, da če se pisni ali ustni izjavi stranke in njenega pooblaščenca, ki se tičeta dejstev, ne ujemata, presodi organ obe izjavi po 10. členu tega zakona (prosta presoja dokazov)¹.

21Sodišče soglaša z zaključki tožene stranke, ki smiselno pove, da je morala presojati med vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki jo je vložil odvetnik A. A., ji priložil tožnikovo pooblastilo, tožnik pa jo je tudi podpisal (vse datirano z dnem 3. 4. 2022) ter podatki, ki jih je pridobila iz kazenske zadeve I K 71119/2022, za katero je bila brezplačna pravna pomoč tudi zaprošena. Gre namreč za izjave oziroma vloge, ki se med seboj bistveno razlikujejo, predvsem glede vprašanja, ali je bila tožnikova želja in namen, da v postopku pridobi brezplačno pravno pomoč in da se kot izvajalca te brezplačne pravne pomoči imenuje prav odvetnik A. A. Povedano drugače - iz prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči taka želja izhaja, ne izhaja pa iz drugih dokazov, ki jih je pridobila tožena stranka oziroma ti celo kažejo, da tožnik od 30. 3. 2022 dalje ni niti želel več pridobiti brezplačne pravne pomoči niti izrecno ni želel, da bi ga v kazenskem postopku zagovarjal odvetnik A. A., pač pa se je strinjal, da ga zagovarja odvetnik D. D., ki mu ga je Okrožno sodišče v Kopru določilo po uradni dolžnosti.

22Po presoji sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi obširno in argumentirano pojasnila, na kakšni podlagi je pri ocenjevanju opisanega neskladja med predmetno prošnjo za brezplačno pravno pomoč ter tožnikovimi vlogami v kazenskem postopku, v katerih se je izrekal glede zagovornika, poklonila svojo vero slednjim. Sodišče, se da bi se izognilo ponavljanju teh navedb, nanje sklicuje (8. do 10. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in jim v celoti pritrjuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Na tem mestu zato sodišče le še poudarja, da je iz tožnikovih vlog, tako pred vložitvijo prošnje za brezplačno pravno pomoč kot tudi po tem, nesporno razvidno, da odvetnika A. A. ni želel za zagovornika v kazenskem postopku, da je kazensko sodišče zaprosil, naj mu prepreči obiske pri tožniku v priporu ter da je na predobravnavnem naroku dne 18. 5. 2023 (po tem, ko je bil seznanjen, da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri ter da ima pravico do brezplačne pravne pomoči) izrecno izjavil, da se bo zagovarjal s pomočjo postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti odvetnika D. D.

23Sodišče ugotavlja, da tožnik opisanih dejanskih ugotovitev in presoje tožene stranke v tožbi ne prereka, pač pa le uveljavlja, da je bil razrešen neupravičeno ter pojasnjuje pooblastilno razmerje tožnika in odvetnika B. B., kar vse pa, kot je že bilo pojasnjeno, ni predmet tega postopka. Opisani listinski dokazi kažejo, da tožnik ni želel uveljavljati brezplačne pravne pomoči po vlogi z dne 3. 4. 2022 in tudi izrecno ni želel, da bi ga v postopku kot zagovornik zastopal odvetnik A. A., kar pomeni, da z vloženo vlogo ni uveljavljal nobene svoje pravice. Odločitev tožene stranke, ki je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, je zato po presoji sodišča utemeljena.

24Tožnik v tožbi uveljavlja še ugovore glede izpolnjevanja materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar pa ti, glede na vse povedano, ne morejo pripeljati do drugačne odločitve v zadevi, saj zanjo niso bistveni. Prav tako tožnik ne more uspeti zgolj s posplošenim zatrjevanjem, da ga je tožena stranka diskriminirala in kršila določbe Ustave in EKČP, ne da bi to svoje zatrjevanje izkazal.

25Ob upoštevanju vsega doslej navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, svojo odločitev pa je tožena stranka tudi pojasnila in utemeljila. Skladno s tem je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

K točki II izreka:

26Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

27Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.

¹ 10. člen ZUP določa: "O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka."