VSC Sklep PRp 144/2023

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se prizna in izvrši odločba prekrškovnega organa iz Avstrije Bezirkshauptmannschaft Grieskirchen, št. BHGR/922080015236/2022 z dne 20. 7. 2022, ki je postala pravnomočna dne 7. 10. 2022, zoper storilca: B. B., EMŠO ..., državljana ..., ki stanuje ... (I. točka izreka), ugotovilo, da je bil storilec z zgoraj navedeno odločbo prekrškovnega organa v Avstriji spoznan za odgovornega, da je storil prekršek po tretjem odstavku 20. člena v zvezi s 6. členom in petim odstavkom 9. člena in četrtega in enajstega odstavka 9. člena Zakona o cestninjenju na državnih cestah, zato je na podlagi tretjega odstavka 20. člena citiranega zakona dolžan poravnati denarno sankcijo v višini 300,00 evrov, po priloženem pozivu na račun Okrajnega sodišča v Celju v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka) ter sklenilo, da v kolikor denarne sankcije v višini 300,00 evrov storilec v roku ne bo plačal, se bo le-ta izterjala prisilno (III. točka izreka).

2Zoper navedeno odločitev se storilec pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Zatrjuje, da je avstrijskemu prekrškovnemu organu predložil vsa zahtevana dokazila. Predlaga ugoditev pritožbi.

3Pritožba je utemeljena.

4V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku, domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Iz opisa dejanj v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prekrškovni organ Avstrije izrekel denarno sankcijo storilcu, ker v danem roku storilec kot odgovorna oseba podjetja C. d.o.o., to je do 22. 2. 2022 ni posredoval zahtevane informacije, konkretno dokazila o emisijskem razredu, zaradi česar je bila premalo plačana cestnina dne 25. 1. 2022 ob 17:45 uri v W., na A8, kilometer ceste 37.4, oddelek H.

6V pritožbi storilec zatrjuje, da je v danem roku, konkretno dne 27. 1. 2022 tujemu prekrškovnemu organu predložil dokaze, ki so jih zahtevali ter za te svoje trditve prilaga tudi dokazila.

7Po pregledu spisovnih listin pritožbeno sodišče ugotavlja, da se potrdilo z dne 2. 3. 2023 nanaša tako na fizično kot tudi na pravno osebo C. d.o.o., odločba, posredovana v izvršitev, se nanaša na fizično osebo (kot odgovorno osebo pravne osebe), pri tem pa na odločbi z dne 20. 7. 2022 ni klavzule pravnomočnosti (vpogled v l. št. 12 oziroma 15 spisa).

Ko torej iz trditev in dokazov, priloženih k pritožbi izhaja, da je storilec servisnemu centru A. poslal določene dokumente, pri čemer je prvo sporočilo bilo poslano dne 27. 1. 2022, iz s strani tujega prekrškovnega organa priložene odločbe z dne 20. 7. 2022 pa izhaja, da bi te podatke moral posredovati do dne 22. 2. 2022, pri tem pa iz potrdila z dne 2. 3. 2023 ni jasno, na koga se potrdilo nanaša oziroma kateri osebi (pravni ali fizični) je bila izrečena denarna kazen, je pritožnik uspel vzbuditi dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje.

8Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

9Sodišče prve stopnje bo moralo pred sprejemom ponovne odločitve z ustreznimi poizvedbami pri prekrškovnem organu iz Avstrije ugotoviti, ali so trditve pritožnika resnične ter razčistiti, na koga se sploh nanaša potrdilo z dne 2. 3. 2023, saj bo šele nato možno zaključiti, ali obstojijo razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1 oziroma po 7. členu ali tretjem odstavku 20. člena Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ.