VSL Sklep Cst 168/2024

I. Pritožba dolžnika zoper I. in II. točko izreka sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v tem delu potrdi.

II. Pritožbama dolžnika in upravitelja zoper III. točko izreka se ugodi in se izpodbijani sklep v tej točki razveljavi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo, da v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazni nepremičnino z ID znakom parcela ... do celote, ki v naravi predstavlja krajno stanovanjsko hišo na naslovu A. in jo izroči upravitelju (I. točka izreka). V II. točki izreka je navedlo, da je odločitev iz I. točke izreka po pravnomočnosti tega sklepa izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanjske hiše proti dolžniku in drugim osebam, ki uporabljajo stanovanjsko hišo skupaj z dolžnikom ali ki jim je dolžnik drugače omogočil tako uporabo (II. točka izreka). Izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ naj bi na podlagi pravnomočnega sklepa iz IV. točke izreka namesto izvršitelja opravil upravitelj (III. točka izreka).

2Dolžnik je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je nesprejemljivo, da se dolžnika (in njegove družinske člane, ki niso nič krivi) meče ven iz edine nepremičnine, kjer živi, ko pa bi se lahko unovčevalo drugo premoženje (pa čeprav neznatne vrednosti); da bi se ga pred izdajo sklepa moralo o predlogu upravitelja kaj vprašati, saj gre za njegovo prebivališče, kot tudi prebivališče njegovih družinskih članov; da bo v primeru, če bo pritožbeni organ potrdil izpodbijani sklep, povzročil, da bo ostal brezdomen; da bi upravitelj lahko unovčil kakšno drugo premoženje in ne ravno "strehe nad glavo"; da mora sodišče skrbeti, da se njegovi dolgovi v čim večji meri poplačajo, da pa bi kljub temu moralo skrbeti, da se ne poseže kar po vsakršnem premoženju, saj je nekatero premoženje tako pomembno, da se ga ne bi smelo dotikati, to pa je ravno stanovanjska hiša, v kateri prebiva ter da bi določeno premoženje enostavno moralo ostati nedotakljivo; da naj pritožbeno sodišče pri tehtanju upošteva, da v hiši živi in da se v primeru izpraznitve enostavno nima kam zateči, najemnine pa si ne more privoščiti; da trenutno ni sposoben izpolniti zahteve po izselitvi v tako kratkem roku, saj obstajajo okoliščine, ki mu to onemogočajo in bi jih sodišču tudi pojasnil, v kolikor bi ga pred izdajo sklepa karkoli vprašalo; da je sklep nezakonit in v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3Upravitelj je na pritožbo odgovoril. Meni, da ni utemeljena.

4Upravitelj je pravočasno vložil pritožbo zoper III. točko izreka sklepa. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v tej točki razveljavi.

5Pritožba dolžnika zoper I. In II. točko izreka sklepa ni utemeljena.

6Pritožba dolžnika in upravitelja zoper III. točko izreka sklepa je utemeljena.

K pritožbi dolžnika zoper I. in II. točko izreka

7Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na predlog upravitelja na podlagi drugega odstavka 395. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), po katerem sodišče v primeru, če se v postopku osebnega stečaja prodaja družinska stanovanjska hiša, v kateri stanuje dolžnik kot lastnik, že s sklepom o prodaji naloži dolžniku, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju. Sklep o prodaji je sodišče izdalo 5. 3. 2024, izpodbijani sklep pa 29. 4. 2024. Za izdajo slednjega je torej imelo podlago v zakonu.

8Izpraznitev stanovanjske hiše v postopku osebnega stečaja je pomembna zaradi uresničitve namena stečajnega postopka, to je prodaje premoženja zaradi poplačila dolžnikovih obveznosti. Dolžnikovo temeljno materialnopravno upravičenje uporabljati stanovanjsko hišo se z začetkom stečajnega postopka nujno omeji zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja, to je pravice upnikov kot imetnikov obligacijskih terjatev, ki mora biti učinkovito uveljavljana v postopku prisilnega poplačila v stečajnem postopku.¹

9Z zadnjo novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP² upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Takšni spremembi je botrovala odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019, ki se je sicer nanašala na razveljavitev 71. člena ZIZ, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Cilj drugega odstavka 71. člena ZIZ naj bi bil uravnotežiti nasprotujoče si interese upnika in dolžnika. Ustavno sodišče je presojalo, ali je za izpodbijano omejitev odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov na največ tri mesece in le enkrat podan razumen in stvaren razlog in ugotovilo, da je zakonsko predvidena presoja sodišča v pomembnem delu onemogočena zaradi zakonskih omejitev, in sicer: 1. obdobja, za katero je mogoče odložiti izvršbo (najdlje za tri mesece), in 2. odloga zgolj enkrat. Navedeno naj bi onemogočalo sodišču, da bi opravilo presojo glede na vse okoliščine primera. Izpodbijani del drugega odstavka 71. člena ZIZ je po mnenju Ustavnega sodišča spodkopaval uresničitev namena odloga, to je omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih izjemnih primerih, ko bi intenzivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala doseženim civilizacijskim vrednotam in zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka. Ustavno sodišče je zaključilo, da je drugi odstavek 71. člena ZIZ v delu, v katerem odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kolikor se nanaša na izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, v neskladju s pravico iz 35. člena Ustave.³ Do drugačne zakonske ureditve je Ustavno sodišče RS kot način izvršitve določilo, da sodišča odločajo o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, po drugem odstavku 71. člena ZIZ tako, da bo ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseženo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Navedeni predlog za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ naj bi bilo dovoljeno podati najkasneje 14 dni pred datumom izpraznitve in izročitve stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, razen če so posebno upravičeni razlogi nastali kasneje ali je bilo dolžniku onemogočeno, da bi podal predlog v navedenem roku.

10Predlagatelj je ob pripravi novele ZFPPIPP-H navedel, da čeprav se ugotovljena ustavna neskladnost nanaša na določbe ZIZ, ugotavlja, da bi do navedenega očitka lahko prišlo tudi v zvezi z določbo drugega in tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP. S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je tako zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.

11Pritožnik torej trditev, da stanovanjska hiša, na katero se nanaša izpodbijani sklep, predstavlja njegov dom in dom njegovih družinskih članov ter da bo v primeru izpraznitve postal brezdomen, ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Okoliščine, ki naj bi mu preprečevale izselitev v s sklepom določenem roku, pa bo lahko uveljavljal v postopku izpraznitve stanovanja.

12Niti pritožnik ne more uspeti s trditvami, da se ga meče iz nepremičnine, kjer živi, ko pa bi se lahko unovčevalo drugo premoženje. Pritožnik ne pove, katero premoženje naj bi to bilo, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi dolžnik razpolagal z drugim vrednejšim premoženjem, ki bi se ga lahko unovčilo zaradi poplačila terjatev upnikov, ki so bile (kot to izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 15. 9. 2023) priznane v višini čez milijon EUR. Poleg tega se zoper sklep o prodaji ni pritožil.

13Pritožba zoper I. In II. točko izreka sklepa se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta v tem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

K pritožbama dolžnika in upravitelja zoper III. točko izreka sklepa

14Sodišče prve stopnje je v III. točki izreka sklepa navedlo, da bo izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ na podlagi pravnomočnega sklepa iz IV. točke (to točko je navedlo po pomoti) namesto izvršitelja opravil upravitelj, kot je bilo to določeno v četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP pred sprejetjem novele ZFPPIPP-H. Pri tem je očitno spregledalo, da se glede na določbo drugega odstavka 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list 102-2872/2023 (ZFPPIPP-H), spremenjena določba četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP, po kateri sedaj upravitelj v imenu stečajne mase predlaga prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP, uporablja tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H.

15Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbama zoper III. točko izreka sklepa ugodilo in izpodbijani sklep v tej točki razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Tako VSL sklep Cst 185/2020 z dne 2. 6. 2020 in sklep Cst 74/2024 z dne 4. 4. 2024.
² Ta se glede na določbo drugega odstavka 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS 102-2872/2023, uporablja tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H.
³ Ugotovljena ustavna neskladnost je bila odpravljena z novelo ZIZ-M.