VSL Sklep I Ip 351/2024

Pritožbama se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je postopek nadaljevalo z dolžnikovimi univerzalnimi pravnimi nasledniki in sicer A. A., B. A., mld. C. A. in D. D.

2Zoper izpodbijani sklep se je pritožila mld. C. A. po materi D. D. in D. D. Mld. C. A. navaja, da ji ni znano kako je vstopila kot univerzalna dedinja v predmetni izvršilni postopek, ker po pok. očetu ni ničesar dedovala. Pritožnica D. D. pa navaja, da je edina pravna naslednica lahko pokojnikova hči mld. C. A. Ni ji pa znano, kako je vstopila kot domnevna dedinja v predmetni izvršilni postopek.

3Pritožbi sta utemeljeni.

4Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami - v nadaljevanju ZIZ).

5Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nadaljevalo postopek z dolžnikovimi univerzalnimi pravnimi naslednicami, ne glede na to, da kot dedinje niso bile razglašene s sklepom o dedovanju. Po mnenju sodišča prve stopnje sklep o procesnem nadaljevanju izvršilnega postopka še ne predstavlja nadaljevanja postopka izvršbe zoper njih. V izpodbijanem sklepu je navedlo, da po pravnomočnosti tega sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka, bo sodišče izvršbo nadaljevalo zoper tiste dolžnikove pravne naslednice, zoper katere bo upnik to predlagal in če bo hkrati v skladu s 24. členom ZIZ izkazal, da je obveznost pok. dolžnika prešla nanje. V nasprotnem primeru pa bo sodišče postopek ustavilo.

6Tako pravno razlaganje sodišča pa ni v skladu z veljavno zakonodajo. V 37. členu ZIZ je urejena usoda izvršilnega postopka v primeru smrti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sklep o dedovanju ni bil izdan in v njem torej niso bili ugotovljeni dediči. V izpodbijanem sklepu pa je smiselno uporabilo določila ZPP, ki za nadaljevanje postopka prekinjenega zaradi smrti dolžnika ne zahteva za nadaljevanje postopka izdaje sklepa o dedovanju. Namreč, če tega ni, pravdno sodišče lahko odloča s sklepom o nadaljevanju postopka po 208. členu ZPP. To pa izvršilni postopek, ki temelji na načelu stroge formalne legalitete, ni dopustno. Izvršilno sodišče lahko nadaljuje postopek z novo stranko (dedičem umrle stranke) le, ko so mu znani dediči, torej pod pogojem sklepa o dedovanju ali ustrezne ugotovitvene tožbe (171. člen ZPP). Če te kvalificirane listine ni, ZIZ določa zahtevo, da izvršilno sodišče postavi začasnega skrbnika in le tako lahko nadaljuje postopek izvršbe. V tem primeru ga nadaljuje zgolj na zapuščino dolžnika.

7Nadaljevanje izvršbe zoper univerzalne pravne naslednike, kar je sicer mogoče v skladu z 208. členom ZPP, ni dopustno v izvršilnem postopku glede na zgoraj navedeno. Odločitev prve stopnje je tako nepravilna in v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato je bilo potrebno pritožbama ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo v novem postopku moralo postopati v skladu z določili ZIZ predvsem v skladu s 37. členom ZIZ. Mogoče je namreč nadaljevati izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti dolžnika, brez sklepov o dedovanju, vendar le tako, da se dedičem postavi začasni skrbnik in se postopek nadaljuje na zapuščino.