VSRS Sklep I R 81/2024

Predlog se zavrne.

1Med pristojnim sodiščem poteka postopek zaradi izpodbijanja očetovstva. Predlagatelj predlaga delegacijo pristojnosti in kot razlog navaja, da je iz seznama zaposlenih pri sodišču razvidno, da je med njimi tudi A. A., ki je sestrična prve nasprotne udeleženke. Vsi sodniki bi jo naj dobro poznali, se z njo družili in pogovarjali o osebnih zadevah.

2Predlog ni utemeljen.

3Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se po določbi 42. člena Zakona o pravdnem postopku uporablja tudi v nepravdnih postopkih). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Ta je okrnjena, če bi odločanje pred tem sodiščem v očeh zunanjega opazovalca vrglo senco dvoma, ali je sojenje v takšnem položaju res lahko nepristransko.¹

4Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno. Okoliščina, da je ena od strank ali njen sorodnik zaposlen na sodišču, sama po sebi sicer prenosa pristojnosti še ne utemeljuje.1 To zlasti velja, kadar gre za večje sodišče, kjer so stiki med zaposlenimi ohlapnejši ali pa jih v določenem segmentu sploh ni.² Stališče Vrhovnega sodišča je tudi, da dnevno srečevanje strank (ali njihovih sorodnikov) s sodniki samo po sebi ne pomeni takšne stopnje povezanosti ali poznanstva, ki bi utemeljevala delegacijo pristojnosti. To bi utemeljeval šele globlji, tesnejši ali prijateljski stik.³ Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.⁴

5Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Morebitna povezanost sestrične nasprotne udeleženke s katerim sodnikom pristojnega sodišča bi lahko pomenila razlog za izločitev tega sodnika (70. člen ZPP). Vendar o taki povezanosti ni mogoče sklepati vnaprej. O obstoju izločitvenega razloga bi namreč moral obstajati sklep, s katerim bi bilo zahtevi za izločitev sodnika ugodeno. Le, če bi bili izločeni vsi sodniki pristojnega sodišča, bi prišla v poštev nujna delegacija na podlagi 66. člena ZPP, in ne delegacija na podlagi 67. člena ZPP.⁵

6Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba tudi, da ni udeleženka postopka tista, ki je zaposlena pristojnem sodišču, temveč njena sestrična, kakor tudi to, da ta ni sodni funkcionar (sodnica).^{6 7} Hkrati je treba upoštevati, da Okrožno sodišče v Mariboru ni manjše sodišče. Malo je verjetno, da bi vsi zaposleni med seboj sodelovali ali prijateljevali. Predlagateljeve navedbe, da sestrično nasprotne udeleženke vsi sodniki dobro poznajo in se z njo pogovarjajo o osebnih stvareh, so pavšalne in neizkazane.

7Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

¹ VSRS sklep I R 160/2022 z dne 7. 12. 2022.
² Glej npr. sklep I R 126/2021 z dne 15. 9. 2021
³ VSRS sklep I R 9/2022 z dne 9. 2. 2022.
⁴ Smiselno glej VSRS sklep I R 137/2013 z dne 9. 1. 2014.
⁵ VSRS sklep I R 27/2023 z dne 15. 3. 2023.
⁶ Ni je namreč na javno objavljenem seznamu sodnikov pristojnega sodišča.
⁷ Smiselno glej VSRS sklep I R 130/2023 z dne 17. 8. 2023.