UPRS Sodba II U 184/2023-43

I. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje št. 704-19/2022-2030-64 z dne 21. 12. 2022 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 1.067,50 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. V presežku se zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne.

IV. Tožena stranka in stranka z interesom nosita sami svoje stroške postopka.

Postopek ponovnega odločanja

1V predmetni zadevi je naslovno sodišče že odločalo, in sicer je s sodbo II U 11/2023-15 z dne 16. 2. 2023 ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in da stranka z interesom nosi sama svoje stroške postopka (III. točka izreka). Zoper navedeno sodbo sta tožena stranka in stranka z interesom vložili pritožbi, katerima je Vrhovno sodišče RS s sklepom I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023 ugodilo in citirano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo naslovnemu sodišču v ponovni postopek, odločitev o stroških pa je pridržalo za končno odločbo.

Iz izpodbijane odločbe

2Z izpodbijano odločbo je ministrica za pravosodje (v nadaljevanju: ministrica) na podlagi prvega odstavka 10. člena in 10.a člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju: ZN) za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v Ljubljani imenovala A. A. (stranko z interesom v tem upravnem sporu).

3V obrazložitvi odločbe ministrica pojasnjuje, da je bil v Uradnem listu RS št. 122 z dne 23. 9. 2022 objavljen razpis za dve prosti notarski mesti s sedežem v Ljubljani, na katerega se je prijavilo devet kandidatov, tekom postopka pa je ena od kandidatk svojo prijavo umaknila. V postopku je bilo ugotovljeno, da vsi kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje, zato so bile njihove kandidature posredovane v mnenje Notarski zbornici Slovenije, ministrica pa je s sklepom št. 704-19/2022-2030-34 z dne 24. 11. 2022 imenovala člane komisije za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljevanju: komisija). Komisija je v izbirnem postopku preverila strokovno usposobljenost prijavljenih kandidatov ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Strokovno usposobljenost kandidatov je preverila z ustnim razgovorom, ki so ga kandidati opravili dne 8. 12. 2022, upoštevala pa je tudi dokumentacijo, ki so jo kandidati priložili prijavi na prosti notarski mesti.

4Uspeh kandidatov na ustnem razgovoru se je ugotavljal tako, da je vsaka članica komisije odgovore kandidatov ocenila z največ 30 točkami, vsak kandidat pa je skladno s 5. členom Pravilnika o merilih in načinu vrednotenja strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (v nadaljevanju: Pravilnik) lahko prejel skupaj največ 90 točk. Izkušnje in veščine kandidatov je komisija preverila na podlagi prijavam priložene dokumentacije, pri presoji veščin kandidatov pa je med drugim upoštevala tudi vodstvene sposobnosti kandidatov, na podlagi katerih so lahko kandidati po 7. členu Pravilnika prejeli skupaj največ 5 točk.

5Po izvedenih ustnih razgovorih in vrednotenju izkušenj ter veščin kandidatov je komisija ugotovila, da je od prijavljenih osmih kandidatov sedem kandidatov po 8. členu Pravilnika ustrezno strokovno usposobljenih, saj so dosegli več kot 70 točk. Po zaključenem izbirnem postopku je komisija ministrici podala mnenje o strokovni usposobljenosti kandidatov in izpolnjevanju pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, ki mu je priložila zapisnike o opravljenih ustnih razgovorih s kandidati ter preverjanju in ovrednotenju njihovih praktičnih izkušenj in veščin. Komisija je ministrici predlagala, da na eno od razpisanih prostih notarskih mest s sedežem v Ljubljani imenuje A. A., ki je v izbirnem postopku preverjanja strokovne usposobljenosti dosegel najvišje število točk.

6Upoštevajoč mnenje komisije, sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018 ter mnenje Notarske zbornice Slovenije z dne 7. 12. 2022, da sta za prosti notarski mesti najbolj primerna kandidata E. E. in A. A., je ministrica na podlagi prvega odstavka 10.a člena ZN na eno od dveh razpisanih notarskih mest v Ljubljani izbrala A. A., za katerega je bilo ugotovljeno, da izpolnjuje vse v prvem odstavku 8. člena ZN predpisane pogoje za zasedbo prostega notarskega mesta.

Tožbene navedbe

7Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve njenih ustavnih pravic v postopku. Navaja, da je bilo z izdajo izpodbijane odločbe poseženo v njeno pravico do zakonitega izbirnega postopka za imenovanje na prosto notarsko mesto in v pravico do vsebinsko pravilne izvedbe izbirnega postopka, ki se kaže v izbiri najbolj strokovno usposobljenega kandidata za notarja. Poudarja, da ne izpodbija pravilnosti ocene komisije, nasprotuje pa načinu izvedbe izbirnega postopka, na podlagi katerega je bila sprejeta ocena o strokovni usposobljenosti kandidatov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Način izvedbe izbirnega postopka v obravnavani zadevi vzbuja dvom v nepristranskost in nearbitrarnost izbirnega postopka, kar je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS. Meni, da komisija izbirnega postopka ni izvedla zakonito, saj ni dokazil glede strokovnega znanja kandidatov. Zaradi navedenega obstaja resen dvom o tem, ali je bil za notarja res imenovan strokovno najbolj usposobljen kandidat. Če bi bil izbirni postopek izpeljan pravilno in zakonito, bi bili kandidati glede na svojo strokovno usposobljenost rangirani v drugačnem vrstnem redu, sama pa bi bila ocenjena kot strokovno najbolj usposobljena kandidatka.

8Tožeča stranka izpostavlja, da pred izvedbo ustnega razgovora ni bila v celoti seznanjena z metodologijo, na podlagi katere je komisija ovrednotila strokovno znanje kandidatov. Ker ti kriteriji niso razvidni niti iz dokumentacije izbirnega postopka, ni mogoče preveriti, ali so bili kriteriji za vse kandidate uporabljeni enako in ali je bil izbirni postopek voden zakonito. Ker Pravilnik poleg najvišjega števila točk, ki jih je mogoče doseči na pisnem preizkusu ali ustnem razgovoru, ne vsebuje drugih določil glede vrednotenja znanja, bi morala komisija pred preverjanjem znanja sprejeti metodologijo ocenjevanja znanja in kandidate z njo seznaniti v vabilu. Metodologija ocenjevanja bi morala obsegati vsaj: skupno število vprašanj na pisnem preizkusu ali ustnem razgovoru; število točk, ki jih lahko kandidat prejme za pravilen odgovor na posamezno vprašanje; pri ustnem razgovoru, ko kandidatu vprašanje postavlja vsak član komisije in ga posamično ocenjuje, bi moralo biti navedeno število vprašanj, ki jih kandidatu zastavi vsak član komisije, število točk za pravilen odgovor in najvišje število točk, ki jih lahko kandidatu podeli posamezni član komisije; določena pa bi morala biti tudi dodatna pravila ocenjevanja (npr. glede odštevanja točk v primeru napačnega ali nepopolnega odgovora na posamezno vprašanje). Sprejetje metodologije ocenjevanja pred začetkom preverjanja strokovnega znanja kandidatov je pogoj za zakonito, pošteno in nepristransko izvedbo izbirnega postopka in je izraz enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) ter pravice vsakega kandidata, da dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji (tretji odstavek 49. člena Ustave RS).

9Šele po vpogledu v dokumentacijo spisa je tožeča stranka ugotovila, da je v izbirnem postopku od skupaj doseženih 91 točk na podlagi preizkusa znanja na ustnem razgovoru prejela 78 točk in da je bila po oceni strokovnosti uvrščena na šesto mesto, pri čemer iz spisa, v katerega je vpogledala, ni mogoče razbrati metodologije, ki jo je komisija uporabila pri ocenjevanju. Kandidati tako ne morejo preveriti niti, ali je skupno število doseženih točk pravilno sešteto. V zapisnikih o opravljenih ustnih razgovorih s kandidati so namreč navedena zgolj vprašanja komisije ter skupno število točk, ki so jih kandidati prejeli od posamezne članice komisije, navedenih pa ni odgovorov kandidatov na postavljena vprašanja ter tudi ne število točk, ki so jih kandidati prejeli na podlagi posameznih odgovorov. Zaradi nepopolnih zapisnikov komisija ne more utemeljiti sprejete ocene strokovne usposobljenosti posameznih kandidatov, kandidati, minister in sodišče v upravnem sporu pa ne morejo preveriti, ali so bili pri ocenjevanju znanja kriteriji za presojo strokovne usposobljenosti za vse kandidate uporabljeni enako, kar je eden od pogojev zakonitosti izbirnega postopka.

10Dvom v zakonitost izvedenega izbirnega postopka po mnenju tožeče stranke vzbuja tudi dejstvo, da se je kandidatka, ki je dne 8. 12. 2022 ustni razgovor opravljala pred tožečo stranko, po zaključenem razgovoru vrnila v prostor, v katerem je komisija opravljala razgovore s kandidati. Njena vrnitev ni razvidna iz nobenega zapisnika o ustnem razgovoru. Tako ni znano, zakaj oziroma s kakšnim namenom se je kandidatka vrnila, znano tudi ni, zakaj je komisija kandidatki vrnitev omogočila, neznana pa je tudi vsebina opravljenega dodatnega razgovora s kandidatko. Ker v spisu o tem ni nobenih dokazil, ni mogoče preveriti, ali in kako je dodatni ustni razgovor vplival na oceno oziroma doseženo število točk omenjene kandidatke, in ali je komisija vrnitev omogočila tudi kateremu drugemu kandidatu in kako je to vplivalo na njegovo oceno.

11Dvom v nepristranskost obravnave kandidatov pa se tožeči stranki postavlja tudi zaradi sestave komisije, v katero se (med drugim) praviloma imenuje notarja.

12Na zakonitost imenovanja notarjev lahko po mnenju tožeče stranke vplivajo tudi razlike v pogojih izvedbe posameznih razpisnih postopkov. Tako so bili kandidati za notarja na enem od preteklih razpisov za prosto notarsko mesto (št. 704-6/2021), na katerem je kandidirala tudi tožeča stranka, že v vabilu seznanjeni z metodologijo ocenjevanja znanja. Ker je komisija znanje kandidatov preverjala s pisnim preizkusom, so iz testov, ki se nahajajo v spisu, razvidni tako odgovori kandidatov kot tudi število točk, ki so jih kandidati dosegli pri vsakem odgovoru posebej. Tako izveden izbirni postopek komisiji omogoča, da svoj zaključek o tem, katerega kandidata šteje za strokovno najbolj usposobljenega, ustrezno utemelji. Izbirni postopek mora biti namreč voden transparentno in tako, da ne dopušča nobenega dvoma v zakonitost sprejete ocene, ki je podlaga za imenovanje notarja.

13Pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov komisija ne bi smela upoštevati merila vodstvenih sposobnosti kandidatov po 7. členu Pravilnika, ki po mnenju tožeče stranke zaradi zahteve po upoštevanju števila zaposlenih pri delodajalcu ni določeno tako, da bi bila omogočena objektivna presoja strokovne usposobljenosti vseh kandidatov na enak način. Komisija kandidatom, ki so notarski pomočniki, tudi ne bi smela priznati veščin za vodstvene sposobnosti zaradi nadomeščanja notarjev. S tem je bila namreč tem kandidatom podeljena prednost, ki ni utemeljena na njihovi največji strokovni usposobljenosti, kar predstavlja neenako obravnavo kandidatov, ki niso notarski pomočniki. Nadomeščanje namreč ne predstavlja dela na vodstvenem položaju, temveč sodi med osnovne delovne naloge in pristojnosti notarskega pomočnika, ki so ovrednotene že v okviru kriterija kandidatovih izkušenj. Komisija bi veščine za vodstvene sposobnosti lahko kandidatom priznala le, če bi ti izkazali, da so delo dejansko opravljali na vodstvenem položaju, kar bi kandidati izkazali s predloženo pogodbo o zaposlitvi, v kateri bi bilo vodenje navedeno v opisu del na delovnem mestu kandidata.

14Tožeča stranka pojasnjuje, da je tožbe vložila zoper tri izdane odločbe o imenovanju notarjev. Ker vsi trije izpodbijani akti temeljijo na enakem dejanskem stanju, odločbe pa so bile izdane na isti pravni podlagi, sodišču predlaga, naj zadeve združi v enotno obravnavo in odločanje ter naj po opravljeni glavni obravnavi, na kateri naj jo zasliši glede poteka ustnega razgovora pred komisijo ter glede dogodka z drugo kandidatko, tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter vrne zadevo organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo

15V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge za odločitev, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ter dodaja, da zakon komisije ne omejuje pri odločitvi, na kakšen način (s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom) bo preverila znanje kandidatov v konkretnem izbirnem postopku. Za odločitev v tej zadevi zato ni pomembno, na kakšen način je komisija strokovno znanje kandidatov preverjala v izbirnem postopku v drugi zadevi, na katero se sklicuje tožeča stranka.

16Ker se v postopku izbire notarja, ki je posebej urejen v 10. in 10.a členu ZN, pravila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) po 4. členu ZUP uporabljajo le smiselno, ni treba, da zapisnik, sestavljen v postopku izbire notarja, vsebuje vse v ZUP določene sestavine.

17Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je komisija v izbirnem postopku odgovore kandidatov na postavljena vprašanja ocenila na podlagi strokovnih kriterijev, s katerimi so bili kandidati seznanjeni pred pričetkom ustnega razgovora. Postavljena vprašanja, ki so bila za vse kandidate posameznega izbirnega postopka enaka, so vsebovana v zapisnikih o opravljenih ustnih razgovorih, v katere pa komisija odgovorov kandidatov na zastavljena vprašanja ni zapisala. Presoja pravilnosti odgovorov kandidatov je namreč v avtonomni presoji članov komisije, za katero je zakonodajalec določil visoke standarde ter komisiji pri odločanju podelil visoko stopnjo avtonomije.

18Glede tožbenega očitka, ki se nanaša na vrnitev ene od kandidatk v prostor, kjer so se opravljali ustni razgovori, tožena stranka pojasnjuje, da je bil ustni razgovor z omenjeno kandidatko v trenutku, ko se je ta nepričakovano in brez dovoljenja komisije vrnila, že zaključen, njena vrnitev pa na zaključen postopek oziroma na oceno ni imela vpliva. V zvezi z opisanim dogodkom bi lahko tožeča stranka pred komisijo vložila ugovor, pa tega ni storila.

19Glede ugovora v zvezi z uporabljeno metodologijo ocenjevanja znanja pa tožena stranka pojasnjuje, da se komisija ni odločila za sprejem podrobnejših (pisnih) napotkov in pravil glede poteka ocenjevanja, kar pa ne pomeni, da metodologija ni bila oblikovana. Z njo je predsednica komisije kandidate seznanila pred začetkom ustnega razgovora.

20V zvezi s tožbenim ugovorom, ki se nanaša na sestavo komisije, v katero je bila kot ena od članic imenovana tudi notarka, tožena stranka navaja, da je glede na namen izbirnega postopka in naravo dela, ki ga bo kandidat v primeru imenovanja za notarja opravljal, najbolj primerno in utemeljeno, da je v izbirno komisijo imenovan tudi notar, ki je za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov še posebej kvalificiran. Očitkov o pristranskosti notarke tožeča stranka v tožbi ni posebej utemeljila, njene izločitve pa po ugotovitvi tožene stranke nihče od kandidatov v postopku pred komisijo ni uveljavljal.

21Tožena stranka nadalje pojasnjuje, da je komisija vodstvene sposobnosti vrednotila na podlagi prejete dokumentacije kandidatov, ki so v prijavi zatrjevali vodstvene izkušnje, in ki so v podkrepitev svojih navedb priložili ustrezno dokumentacijo. Zatrjuje, da so bili vsi prijavljeni kandidati ob uporabi navedenega merila obravnavani enako, merilo pa je bila komisija po Pravilniku dolžna uporabiti.

22Ker je bil postopek imenovanja notarja voden pravilno in zakonito, v postopku pa tudi niso bile kršene ustavne pravice tožeče stranke, tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo

23Stranka z interesom se v odgovoru na tožbo strinja s predlogom tožeče stranke, da se zaradi ekonomičnosti postopka vse tri zadeve v zvezi z imenovanjem notarjev združi v enotno obravnavo. Navaja, da ni treba, da odločba vsebuje vse sestavne dele upravne odločbe, kar je potrdila tudi že sodna praksa. Zato se tudi glede zapisnika o ustnih razgovorih ne zahteva, da ima vse sestavne dele zapisnika po ZUP. V zapisnik o opravljenih ustnih razgovorih tako ni treba vpisati odgovorov kandidatov na postavljena vprašanja, saj je presoja pravilnosti odgovorov v avtonomni presoji komisije. Tožeča stranka s tožbo dejansko izpodbija oceno strokovne komisije, ki ne more biti predmet upravnega spora, saj sodi ocenjevanje v sfero avtonomne presoje komisije. Predmet sodne kontrole tudi ne more biti število točk, ki jih je komisija dodelila pri ugotavljanju strokovne usposobljenosti posameznega kandidata. Prav tako je brezpredmetno sklicevanje tožeče stranke na potek izbirnega postopka št. 704-6/2021, v katerem se je znanje kandidatov preverjalo na drugačen način, to je s pisnim preizkusom. Glede tožbenih očitkov v zvezi z uporabljeno metodologijo pa meni, da pri ocenjevanju znanja na podlagi opravljenega ustnega razgovora oblikovanje posebne metodologije niti ni mogoče. Ker metodologijo ocenjevanja vsebuje že Pravilnik, tudi ni bilo potrebe, da bi bili kandidati z vabilom na ustni razgovor posebej seznanjeni z uporabljeno metodologijo. Praksa, po kateri se je vabilu kandidatom na ustni razgovor priložila tudi metodologija ocenjevanja, je bila v uporabi pred sprejemom Pravilnika. Na to, da lahko predlaga izločitev članov komisije, je bila tožeča stranka opozorjena pred izvedbo ustnega razgovora. Ker predloga za izločitev ni podala že v postopku pred komisijo, je z ugovorom, ki se nanaša na dvom v nepristranskost dela ene od članic komisije, prekludirana. Omenjeni ugovor je tudi povsem pavšalen. Enako velja po mnenju stranke z interesom za tožbeni ugovor, ki se nanaša na uporabljeno metodologijo. Za odločitev v tej zadevi po mnenju stranke z interesom tudi ni bistven dogodek v zvezi z eno od kandidatk, ki bi se naj po opravljenem ustnem razgovoru vrnila v prostore komisije. Glede uporabe kriterija vodstvenih sposobnosti pa stranka z interesom meni, da je to merilo komisija pri vrednotenju strokovne usposobljenosti kandidatov (tudi stranke z interesom) uporabila pravilno ter v skladu s Pravilnikom, ki ga je komisija zaradi načela zakonitosti bila dolžna uporabiti.

24Stranka z interesom zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka.

Navedbe iz pripravljalnih vlog

25Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 6. 2. 2023 navaja, da transparentnost izbirnega postopka ne sme biti odvisna od izbire načina preverjanja znanja. Ne strinja se tudi z mnenjem, da zapisnikov o ustnih razgovorih s kandidati ni mogoče sestaviti popolno. Poudarja, da se po določbi 4. člena ZUP v drugih javnopravnih stvareh pravila upravnega postopka uporabljajo subsidiarno in smiselno, kar pomeni, da se ta pravila uporabljajo, če postopek ni urejen s posebnim predpisom, in če je uporaba določb oziroma procesnih institutov splošnega upravnega postopka mogoča in smotrna. Ker Pravilnik vsebine zapisnika o ustnem razgovoru ne določa, bi komisija pri njegovi sestavi morala upoštevati določbe od 74. do 81. člena ZUP, ki urejajo sestavo in vsebino zapisnika.

26Po zakonu, ki ureja postopek imenovanja sodnikov, mora biti o razgovorih s kandidati sestavljen zapisnik vprašanj kandidatom in odgovorov kandidata na zastavljena vprašanja. Priloga zapisnika je tudi prepis zvočnega snemanja razgovora. Ker je funkcija notarja primerljiva s funkcijo sodnika, ni razloga, da bi v postopku izbire notarjev veljali nižji standardi varstva, kot veljajo v postopku izbire sodnikov.

27Tožeča stranka nadalje navaja, da komisija zapisnikov o ustnih razgovorih ni pisala (zapisniki so bili pripravljeni vnaprej ali pisani naknadno), zato ni mogoče preveriti, ali so vsi kandidati odgovarjali na enaka vprašanja. Komisija je z vsebino zapisnika ni seznanila in ji tudi ni dala možnosti pripomb. Z nepravilnostmi, ki jih zatrjuje v tožbi, se je seznanila šele po vpogledu v dokumentacijo spisa. V primeru ustnih razgovorov je po mnenju tožeče stranke mogoče zagotoviti transparentnost, preverljivost in sledljivost postopka le tako, da se o razgovorih vodi popoln zapisnik, v katerega se vpišejo vprašanja, odgovori in ostala dejstva, ki bi lahko vplivala na morebitno neenako obravnavo kandidatov.

28Glede sestave komisije tožeča stranka pojasnjuje, da dvomi v nepristranskost notarke pri ocenjevanju znanja kandidatov, ki so notarski pomočniki. Možnost vplivanja posameznega člana komisije na izbiro je pri ustnih razgovorih večja. Z imenovanjem notarjev v sestavo komisije se notarski zbornici in notarjem dopušča vpliv na izbiro notarjev, kar je v nasprotju z namenom zakonodajalca. Cilj notarske zbornice namreč ni imenovanje strokovno najbolj usposobljenega kandidata, temveč imenovanje notarskega pomočnika za notarja.

29Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, kako je komisija pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti notarskih pomočnikov uporabila merilo vodstvenih sposobnosti. To je mogoče razbrati šele iz dokumentacije zadeve. Omenjeno merilo je bilo uporabljeno v nasprotju z njegovim namenom, ki je v priznanju dodatne strokovne usposobljenosti kandidatom, ki daljše in strnjeno časovno obdobje opravljajo delo na vodstvenem položaju in izvršujejo vodstvene naloge. Komisija je kriterij uporabila tako, da je seštela dneve, ko so notarski pomočniki nadomeščali notarje, pri čemer ni jasno, kako je upoštevala dela proste dni in prekinitve nadomeščanj, ki so se iztekla pred vikendi. Ker opisano po mnenju tožeče stranke ne pomeni kontinuiranega opravljanja dela na vodstvenem položaju, notarskim pomočnikom komisija na tej podlagi ne bi smela priznati točk. Vodstvene sposobnosti zaradi začasnega nadomeščanja notarjev so se notarskim pomočnikom priznavale na podlagi izpisa začasnih nadomeščanj notarjev, ki ga je izdala Notarska zbornica Slovenije, torej na podlagi dokazil, ki ga lahko pridobijo samo notarski pomočniki, ne pa tudi ostali kandidati, četudi so ti nadomeščali svoje delodajalce.

30V pripravljalni vlogi z dne 20. 2. 2023 tožeča stranka prereka navedbe stranke z interesom in smiselno ponavlja predhodne navedbe. Dodatno pa še navaja, da sta bila članica komisije B. B. in stranka z interesom A. A. v mandatnem obdobju 2018-2021 člana Izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije, obenem pa je bil A. A. v navedenem obdobju tudi član Komisije za digitalizacijo skupaj z C. C., ki je notarska pomočnica pri notarki B. B. Prav tako so podane še druge povezave med ostalimi kandidati in notarji ter notarskimi pomočniki kot člani Izvršnega odbora oziroma različnih komisij pri Notarski zbornici Slovenije. Notarka B. B. se je bila zato dolžna izločiti kot članica komisije, saj obstoji dvom o nedopustnem neenakem ocenjevanju kandidatov v korist privilegiranja notarskih pomočnikov, torej tudi stranke z interesom. Ob tem pojasnjuje, da ni bila vnaprej seznanjena s tem, kdo so ostali kandidati, med drugim stranka z interesom, temveč se je s tem seznanila po prejemu odločbe in vpogledu v dokumentacijo izbirnega postopka.

31Stranka z interesom v pripravljalni vlogi z dne 23. 2. 2023 prereka navedbe tožeče stranke in poudarja, da vsebina zapisnikov dejansko potrjuje, da so vsi kandidati prejeli in so odgovarjali na vnaprej pripravljena enaka vprašanja, zato ne bi bilo nič nenavadnega, zlasti pa ne nezakonitega, če so bili osnutki zapisnikov vnaprej pripravljeni. Logično je, da se v okviru razgovora lahko vprašanja in odgovori prepletajo in povsem mogoče je, da kandidat na določen sklop vprašanj že odgovori v okviru predhodne razprave, saj so odgovori kandidatov lahko različni. Nestrokovno od komisije bi bilo tudi, da od kandidata zahteva odgovore, ki jih je kandidat že podal v okviru razgovora s članom komisije. Ravno iz razloga, ker zapisniki vsebujejo vnaprej pripravljena vprašanja, je mogoče utemeljeno sklepati, da so kandidati prejeli in odgovarjali na enaka vprašanja in je bilo na podlagi teh vprašanj tudi ovrednoteno njihovo znanje. Ocena pa je v domeni komisije, ki je pri tem avtonomna. Navaja tudi, da postopek imenovanja notarjev zakonsko gledano ni primerljiv z imenovanjem sodnikov, temveč izvršiteljev. V zvezi z navedbami tožeče stranke glede (ne)primernosti imenovanja notarke v komisijo in zatrjevanih povezav med notarji in notarskimi pomočniki pa še pripominja, da je tudi tožeča stranka bila najprej notarska pripravnica in nato notarska pomočnica, zato stranka z interesom ne razume njenih očitkov o tem, da naj bi bili nekdo, ki (je) dela(l) kot notarski pomočnik, v boljšem položaju kot ostali kandidati. Ob tem pa še dodaja, da je Komisija vodstvene sposobnosti priznavala izključno na podlagi priložene listinske dokumentacije (npr. izjave delodajalcev), k čemur je zavezana po samem Pravilniku. Predlagal je tudi zavrženje tožbe iz razloga, ker tožeča stranka ni pravilno opredelila tožene stranke in je tožba v tem pogledu nepopolna.

32Tožena stranka v pripravljalni vlogi z dne 2. 11. 2023 povzema dotedanji potek postopka in ponovno predlaga, da sodišče po izvedbi dokaznega postopka tožbeni zahtevek kot neutemeljenega v celoti zavrne.

Glede predloga za združitev zadev

33V skladu s prvim odstavkom 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) lahko sodišče s sklepom v skupno obravnavo in odločanje združi več odprtih postopkov o istem predmetu, ki se vodijo pri oddelku sodišča. Predlogu tožeče stranke, podanemu v tožbi, naslovno sodišče ni sledilo niti v predmetnem postopku, prvotno vodenemu pod opr. št. II U 11/2013, niti mu ni sledilo Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023. Tožeča stranka namreč s tremi samostojno vloženimi tožbami izpodbija tri različne odločbe o imenovanju notarjev, ki ne temeljijo na povsem enakem dejanskem in pravnem stanju: z odločbami so bili za notarje na prosta notarska mesta na podlagi dveh ločenih razpisov imenovani trije kandidati z ugotovljeno različno strokovno usposobljenostjo, odločbe pa tudi niso bile izdane v enem, pač pa v dveh različnih postopkih, katerim tožeča stranka ne očita povsem enakih nepravilnosti.

Glavna obravnava

34Sodišče je skladno s prvim odstavkom 51. člena ZUS-1 in določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je zaslišalo tožečo stranko in stranko z interesom. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah.

35Tožeča stranka je na naroku glavne obravnave dne 7. 11. 2023 še dodatno navedla, da so neutemeljene navedbe tožene stranke glede prekludiranja navedb, ki jih je podala v svoji 1. in 2. pripravljalni vlogi, saj je navedbe podala v roku, ki ji je bil določen s pozivom sodišča z dne 2. 2. 2023. Izpostavila je, da je Vrhovno sodišče RS v svoji odločitvi v celoti spregledalo, da je bistvo tožničinih tožbenih navedb glede kriterija vodstvenih sposobnosti po 2. alineji 7. člena Pravilnika v tem, da vsebina tega kriterija predstavlja posredno diskriminacijo. Nadalje je poudarila, da mora zapisnik odražati dejanski potek ustnega razgovora. Ni bistvo zapisnikov o ustnih razgovorih v tem, da so v vseh navedena enaka vprašanja, ker zahteva zakon, da so vsem kandidatom postavljena enaka vprašanja. Prilagajanje vsebine zapisnikov, ki ne odražajo dejanskega poteka ustnega razgovora in do katerega je prišlo v konkretnem primeru, pa je v nasprotju s samim bistvom pisanja zapisnika in njegovim namenom, da zapisnik omogoča preverjanje zakonitosti izvedbe izbirnega postopka. Da je vsebina zapisnikov razen podatkov o posameznih kandidatih in urah kopirana, jasno izhaja iz okoliščine, da se na vseh zapisnikih pojavljajo iste napake. V prostoru ni bilo računalnika oziroma zapisničarka ni imela računalnika, česar tožena stranka ni zanikala, zato so zapisniki, ki so v spisu, napisani naknadno in se niso pisali med razgovori, saj sicer ne bi bilo mogoče vanje vnaprej pisati ure začetka oziroma zaključka ustnega razgovora. Nadalje je opozorila, da Pravilnik izrecno zahteva, da so vsem kandidatom postavljena ista vprašanja, tožena stranka pa sama priznava, da je komisija postavljala kandidatom tudi podvprašanja, ki niso bila za vse enaka. Tako kandidati dejansko niso bili obravnavani enako, kot to zahteva Pravilnik v 5. členu. Ta podvprašanja niso razvidna iz zapisnikov o opravljenih ustnih razgovorih, zato so zapisniki tudi iz tega razloga povsem neverodostojni in se na njihovi podlagi sploh ne more preveriti dejanski potek ustnih razgovorov. Vztraja tudi pri navedbah glede razkritja metodologije oziroma načina ocenjevanja.

36Tožena stranka se je na glavni obravnavi sklicevala na dotedanje navedbe in še dodala, da tudi če bi tožeča stranka iz naslova vodstvenih sposobnosti prejela maksimalno število točk, njen seštevek točk še vedno ne bi ustrezal številu točk, kot so jih prejeli prvoocenjeni kandidati.

37Stranka z interesom je opozorila na prekludiranost tožeče stranke v zvezi z navedbami o zatrjevanih izločitvenih razlogih notarke ter vztrajala pri njihovi neutemeljenosti. Glede navedb v zvezi s pomanjkljivostjo zapisnikov, ki jih je tožeča stranka podala na naroku, je opozorila na že sprejeto stališče Vrhovnega sodišča RS v 21. točki obrazložitve sklepa I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023, ki je pritrdilo stališču pritožnika, da ugotovljene formalne pomanjkljivosti zapisnikov o ustnih razgovorih niso vplivale na pravilnost in zakonitost izbirnega postopka. Z navedbami pravopisnih napak pa je tudi sicer tožeča stranka prekludirana.

38V okviru dokaznega postopka je sodišče vpogledalo v naslednje listine: razpise delovnih mest z dne 23. 9. 2022, Ur. l. RS št. 122 (A2-A3), v odločbo Ministrstva za pravosodje št. 704-19/2022 -2030-64 z dne 21. 12. 2022 (A4), v odločbo Ministrstva za pravosodje št. 704-19/2022 -2030-65 z dne 21. 12. 2022 (A5), v odločbo Ministrstva za pravosodje št. 704-19/2022 -2030-51 z dne 21. 12. 2022 (A6), v vabilo na ustni razgovor z dne 25. 11. 2022 (A7 in A8), v izbiro kandidatov, mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 10.a člena ZN z dne 8. 10. 2022 (A9, B3), v zapisnik Dve prosti notarski mesti s sedežem v Ljubljani z dne 8. 12. 2022 (A10), v zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru kandidatov za notarsko mesto v Ljubljani z dne 8. 12. 2022 (A11), v izbiro kandidatov za notarje - Domžale, mnenje o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 10.a člena ZN z dne 9. 12. 2022 (A12), v zapisnik Prosto notarsko mesto s sedežem v Domžalah z dne 9. 12. 2022 (A13), v zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru notarsko mesto Domžale z dne 9. 12. 2022 (A14), v odločbo Ministrstva za pravosodje št. 704-6/2021 -82 z dne 4. 11. 2021 (A15), v vabilo na pisni preizkus usposobljenosti z dne 19. 8. 2021 (A16), v Pravilnik o merilih za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja (A17 in A19), v ZN (A18 do A21), v Poročevalec (A22 - A23), v časopisni članek (A24), v Notarski vestnik (A26), v sklep Vlade RS z dne 11. 9. 2019 (A27), v Metodologijo ocenjevanja za izbiro notarjev (C2), v Pravilnik o programu in načinu opravljanja izpita za izvršitelja (C3), v zapisnik o izpitu za izvršitelja (C4), smiselna uporaba ZUP (C6) in v vse ostale listine, ki se nahajajo v upravnem in sodnem spisu, ter zaslišalo tožečo stranko in stranko z interesom.

39Stranka z interesom je na glavni obravnavi dne 7. 11. 2023 (str. 11 zapisnika) umaknila dokazni predlog z zaslišanjem priče Č. Č., D. D., E. E., F. F., G. G. in B. B.

40Sodišče je zavrnilo dokazni predlog stranke z interesom po vpogledu v izsek zapisnika glavne obravnave v zadevi Upravnega sodišča RS, Oddelka v Celju, št. II U 173/2023 z dne 25. 9. 2023, in sicer iz razloga, ker je stranka z interesom s tem izsekom želela dokazovati izjavo tožeče stranke v drugem sodnem postopku, da ni razmišljala o tem, da bi se morala notarka izločiti iz samega postopka v razmerju do nje, kar pa ni predmet tožbenih zadev in za predmetno zadevo ni relevantno. Tožeča stranka namreč v tožbi ni uveljavljala izločitve notarke napram njej kot kandidatki, temveč je navajala zgolj, da se zaradi imenovanja notarke v komisijo pojavlja dvom v nepristransko obravnavo ostalih kandidatov.

Glede datuma odločitve

41Sodišče je na glavni obravnavi snemalo zaslišanje tožeče stranke in stranke z interesom: prepis zvočnega posnetka je bil po podatkih sodnega spisa tožeči stranki in toženi stranki vročen dne 13. 11. 2023, stranki z interesom pa dne 14. 11. 2023. Sodišče je izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Ob upoštevanju roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa (5 dni), je tako sodišče sodbo izdalo prvi delovni dan po dokončnosti zapisnika, to je dne 20. 11. 2023.

O identifikaciji tožene stranke

42Navedbe stranke z interesom, da je opredelitev tožene stranke v tožbi napačna, je zavrnilo že Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023, in sicer je v točki 9 obrazložitve pojasnilo, da identifikacijskih podatkov, ki jih za opredelitev pravnih oseb v tožbi določata 180. in 180.a člen ZPP, ZUS-1, ki v tem delu predstavlja lex specialis, ne zahteva. Glede na navedeno je opredelitev tožene stranke v tožbi (Republika Slovenija, ki jo zastopa Ministrstvo za pravosodje) pravilna.

K točki I izreka:

43Tožba je utemeljena.

44Predmet tega upravnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe, s katero je bila stranka z interesom imenovana za notarja na eno izmed dveh razpisanih notarskih mest v Ljubljani. Tožeča stranka odločbi nasprotuje zaradi nezakonito izvedenega izbirnega postopka. Meni namreč, da ravnanje komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov ni bilo v skladu s predpisi in postavljenimi standardi, zaradi česar obstaja dvom v to, ali sta bila na razpisani notarski mesti imenovana kandidata, ki sta najbolj strokovno usposobljena. Nasprotuje tudi uporabi merila vodstvenih sposobnosti, za katerega meni, da ni primerno za presojo strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, iz izpodbijane odločbe pa tudi ne izhaja način vrednotenja vodstvenih sposobnosti izbranih kandidatov. Dvom v nepristranskost obravnave kandidatov se tožeči stranki postavlja tudi zaradi sestave komisije, v katero je bila imenovana notarka, v 2. pripravljalni vlogi pa je dodatno navajala tudi razloge, zaradi katerih bi se po njenem mnenju morala notarka B. B. kot članica komisije iz postopka izbire in imenovanja notarja do kandidata A. A. izločiti. Opisane kršitve po njenem mnenju pomenijo poseg v pravico do enake obravnave po 14. členu Ustave RS ter v pravico do enake dostopnosti delovnega mesta po tretjem odstavku 49. člena Ustave RS.

45Pogoje za imenovanje notarjev in postopek njihovega imenovanja ureja ZN, ki določa, da notarje na prosto notarsko mesto na podlagi razpisa imenuje minister, ki mora pred imenovanjem notarja pridobiti mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče (prvi in drugi odstavek 10. člena ZN). Zakon v prvem odstavku 8. člena določa formalne pogoje,¹ ki jih morajo izpolnjevati kandidati za vstop v nadaljnji postopek, ki je podrobneje urejen v 10.a členu ZN. Ta se začne z izbirnim postopkom, ki ga opravijo zanj posebej kvalificirani člani komisije, v tem postopku pa se preveri strokovna usposobljenost kandidatov ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN (ali so kandidati vredni javnega zaupanja za opravljanje notariata). Temeljni cilj postopka pred komisijo je torej strokovna presoja, ali kandidati izpolnjujejo zahteve glede strokovne usposobljenosti. Ta presoja se opravi na podlagi dokumentacije, ki so jo predložili kandidati, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom. Člani komisije po opravljenem izbirnem postopku ministru, pristojnemu za pravosodje, posredujejo svoje mnenje o izpolnjevanju pogojev, na podlagi katerega minister izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, izbere strokovno najbolj usposobljenega kandidata. Med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati lahko izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica.²

46Opisani zakonski okvir je po stališču Vrhovnega sodišča RS namenjen zagotovitvi strokovnosti izvajanja notariata kot javne službe ter zagotovitvi enake dostopnosti notarskih mest vsem pod enakimi pogoji (tretji odstavek 49. člena Ustave RS). Prav preko zagotavljanja poštenega in enakopravnega dostopa do mesta notarja je namreč zagotovljena izbira strokovno najboljšega kandidata za opravljanje navedenih nalog državljankam in državljanom ter drugim osebam, ki storitve notariata kot javne službe potrebujejo. Za zagotovitev enakopravne dostopnosti delovnih mest notarjev s ciljem doseganja največje strokovnosti izbranega kandidata pa je pomembno ne le to, da imenovani kandidat izpolnjuje za imenovanje za notarja predpisane formalne pogoje (8. člen ZN), ki mu omogočijo vstop v izbirni postopek, temveč tudi, da je v tem postopku izbira opravljena na podlagi kriterijev oziroma meril, ki so namenjeni ugotovitvi, kateri izmed kandidatov je za opravljanje navedenega poklica strokovno najprimernejši.³

47Naloga, da na podlagi vnaprej določenih strokovnih kriterijev oziroma meril oceni, kateri od kandidatov je strokovno najbolj usposobljen za opravljanje poklica notarja, je zaupana komisiji, ki je dolžna omenjeno presojo izvesti na način, ki ne dopušča nobenega dvoma v to, da so bila pri strokovni oceni za vse kandidate upoštevana enaka merila, in da so bila ta merila za vse kandidate tudi uporabljena na enak način. Ker lahko minister za notarja imenuje le tistega kandidata, za katerega komisija v izbirnem postopku ugotovi, da je strokovno najbolj usposobljen, je po presoji sodišča pomembno, da je izbirni postopek izveden transparentno, torej tako, da tudi navzven ne vzbuja dvoma o zakonitosti in poštenosti njegove izvedbe oziroma enakosti obravnave posameznih kandidatov. Le na tak način je omogočen objektivni preizkus njegove zakonitosti ne le ministru⁴, pač pa tudi sodišču v upravnem sporu, ki poleg izpolnjevanja formalnih pogojev za imenovanje notarja presoja tudi zakonitost in vsebinsko pravilnost izvedbe izbirnega postopka (t. i. strokovnost izbire).⁵

48Način izvedbe postopka pred komisijo, ki predstavlja oblikovni oziroma formalni vidik ugotavljanja strokovne usposobljenosti kandidatov, ureja ZN, ko določa, da komisija strokovnost preverja na podlagi pisne dokumentacije ter z izvedbo pisnega preizkusa ali ustnega razgovora s kandidati. Našteta sredstva preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov predstavljajo del metodologije ocenjevanja, ki jo v splošnem določa že zakon,⁶ podrobneje pa je omenjena metodologija določena v Pravilniku,⁷ ki je veljal tudi v času izdaje izpodbijane odločbe, in ki ga je minister za pravosodje sprejel na podlagi stališča Vrhovnega sodišča RS, da mora odločba o izbiri notarja temeljiti na objektivnih, s predpisom sprejetih vsebinskih merilih,⁸ ki jih mora vsakokratna komisija upoštevati v izbirnih postopkih po ZN.⁹ Opisanemu stališču je sledila sprememba ZN,¹⁰ po kateri mora komisija v izbirnem postopku strokovno usposobljenost kandidatov vrednotiti ob uporabi kriterijev strokovnega znanja, izkušenj in veščin (četrti odstavek 10.a člena ZN).

49Strokovno znanje kandidatov se po Pravilniku preverja s pisnim preizkusom ali ustnim razgovorom. Način preverjanja znanja je v avtonomni presoji komisije, biti pa mora za vse kandidate, prijavljene na razpis, enak (drugi odstavek 2. člena Pravilnika). Če se komisija odloči, da bo znanje preverjala z ustnim razgovorom, morajo biti vprašanja pripravljena vnaprej ter za vse kandidate enaka (drugi odstavek 5. člena Pravilnika). Izkušnje in veščine kandidatov pa se po Pravilniku ugotavljajo na podlagi dokumentacije, ki jo prijavi priložijo kandidati (tretji odstavek 2. člena Pravilnika). Pravilnik v okviru metodologije ocenjevanja med drugim določa tudi najvišje število točk, ki jih lahko doseže kandidat pri preizkusu strokovnega znanja (tretji odstavek 5. člena Pravilnika) ter postavlja domnevo, da se za strokovno usposobljenega po kriterijih znanja, izkušenj in veščin šteje kandidat, ki doseže najmanj 70 točk (8. člen Pravilnika).

50Ker torej metodologijo ocenjevanja komisije pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov po posameznih kriterijih v bistvenem določata že zakon in Pravilnik, od komisije ni mogoče zahtevati, da za potrebe izvedbe izbirnega postopka v vsakem primeru posebej izdela in kandidatom vnaprej (pred preverjanjem strokovnega znanja) predstavi še podrobnejšo metodologijo ocenjevanja, kot je ta določena v sprejetih predpisih.¹¹ Odločitev, kako podrobno (če sploh) bo razčlenila pravila ocenjevanja v posameznem izbirnem postopku, je namreč v avtonomni presoji komisije. Očitki tožeče stranke o kršitvi pravil postopka, ki se nanašajo na uporabo metodologije ocenjevanja znanja kandidatov, zato niso utemeljeni. Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023 v točki 19 in 20 obrazložitve, ko je pojasnilo, da ZN in Pravilnik komisiji ne nalagata, naj pri vsakem vprašanju določi najvišje možno število točk in točkuje vsak odgovor posebej, niti da naj sprejme podrobnejšo metodologijo ocenjevanja s tako vsebino, njeno uporabo pa dokumentira v zapisniku ali v drugače poimenovani listini. Stvar načina ocenjevanja je torej, ali se bo točkoval vsak odgovor posebej in bo zaradi tega treba določiti tudi najvišje število točk, ki ga je možno prejeti za vsak posamičen odgovor. Ocena komisije o ugotovljeni strokovni usposobljenosti kandidatov kot subjektivno vrednotenje strokovnega znanja, izkušenj in veščin kandidatov, pa po ustaljeni sodni praksi ne more biti predmet sodne presoje.¹²

51Neutemeljen je po presoji sodišča tudi tožbeni očitek o neobjektivnosti merila vodstvenih sposobnosti kandidatov,¹³ saj omenjeno merilo glede na vsebino, določeno v Pravilniku, ni v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje postopek izbire notarjev, to je izbira strokovno najbolj usposobljenega kandidata pod pogoji, ki so enaki za vse kandidate. Vsebinska pravilnost vrednotenja veščin in v tem okviru tudi vodstvenih sposobnosti izbranega kandidata kot del strokovne ocene komisije pa ne more biti predmet sodne presoje v upravnem sporu. Da navedeno merilo ni nezakonito, je v 14. točki obrazložitve sklepa I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023 presodilo tudi Vrhovno sodišče RS. Četudi bi sodišče v tej zvezi uporabilo institut "exceptio illegalis" in tega merila ne bi uporabilo, pa to niti ne bi vplivalo na pravni položaj tožeče stranke, saj število doseženih točk ne bi bilo drugačno do te mere, da bi tožeča stranka izkazovala enako število točk in s tem enako strokovno usposobljenost kot izbrani kandidat, t. j. stranka z interesom.

52Sodišče nadalje ugotavlja, da tožeča stranka v tožbi ni uveljavljala zatrjevanih povezav med notarko B. B. kot članico komisije in izbranim kandidatom A. A., ki sta oba opravljala funkcijo članov Izvršnega odbora Notarske zbornice Slovenije, temveč je navedena dejstva prvič uveljavljala šele v 2. pripravljalni vlogi z dne 20. 2. 2023. Sodišče meni, da je tožeča stranka s temi navedbami prekludirana, saj se mora po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča RS presoja nezakonitosti upravnega akta omejiti na navedbe v tožbi.¹⁴ Pri tem so po presoji sodišča neutemeljene navedbe tožeče stranke, da je navedbe podala v roku, ki ji je bil določen s pozivom sodišča z dne 2. 2. 2023, saj je bila tožeči stranki s pozivom dana možnost odgovora na navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo z dne 30. 1. 2023, ne pa za uveljavljanje novih (vsebinskih) razlogov, ki bi jih lahko uveljavljala že v tožbi. Tožeča stranka se je namreč z dejstvom, da je bil na eno od dveh prostih notarskih mest izbran kandidat A. A., seznanila s prejemom izpodbijane odločbe, o njegovem sodelovanju v Izvršnem odboru Notarske zbornice Slovenije pa se je imela možnost seznaniti z vpogledom v dokumentacijo, ki ga je opravila pred vložitvijo tožbe, medtem ko se je s sodelovanjem notarke B. B. v komisiji seznanila že med samim izbirnim postopkom, zato po oceni sodišča ni izkazala, da teh dejstev upravičeno ni mogla navesti že v tožbi. Tožeča stranka pa je v tožbi zgolj na splošno nasprotovala praksi ministra, da se v komisijo imenuje praviloma tudi notarja, pri čemer ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost notarke, ki je sodelovala v komisiji, in morebitne razloge, ki bi v obravnavanem primeru utemeljevale njeno izločitev iz izbirnega postopka zaradi pristranskosti v smislu 35. in 36. člena ZUP. V komisijo pa lahko minister imenuje katerokoli osebo, ki izpolnjuje pogoja, določena v tretjem odstavku 10.a člena ZN, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit ter najmanj pet let delovnih izkušenj na pravniških delih.

53Po presoji sodišča za odločitev v predmetni zadevi prav tako niso utemeljene tožbene navedbe glede dogodka, ki se je pripetil pri izvedbi ustnih razgovorov s kandidati dne 8. 12. 2022, ko se je ena od neizbranih kandidatk (tožeča stranka je izpovedala, da naj bi šlo za H. H.) po zaključenem ustnem razgovoru vrnila v prostor, kjer je komisija opravljala ustne razgovore s kandidati, saj navedeno očitno ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta, glede na to, da navedena kandidatka ni bila izbrana.

54V zvezi s samim potekom ustnega razgovora pred komisijo na dan 8. 12. 2022 je sodišče zaslišalo tožečo stranko in stranko z interesom, ki sta oba smiselno enako izpovedala, da so bile na samem razgovoru (poleg kandidatov) prisotne zapisnikarica in članice komisije. Tožeča stranka je prav tako izpovedala, da je bilo rečeno, da se bo zapisnik pisal, pri čemer v sobi ni bilo računalnika, čemur tožena stranka in stranka z interesom nista ugovarjali. Obe stranki sta tudi potrdili, da so članice komisije postavljale podvprašanja, A. A. pa je na zaslišanju kot stranka z interesom tudi podrobneje pojasnil, da je bil tip vprašanj pri notarki B.B. takšen, da je terjal podvprašanja.

55Po pregledu listin v spisu sodišča ugotavlja, da se med dokumentacijo ne nahajajo zapisniki, ki bi bili pisani na roko med samimi razgovori (ob upoštevanju izpovedbe tožeče stranke, da v prostoru ni bilo računalnika, niso mogli biti pisani na računalnik). Ne glede na to, ali je zapisnikarica zapisnike med razgovori dejansko vodila in so bili kasneje morebiti uničeni oziroma izločeni iz spisa, ali če se zapisniki med razgovori sploh niso vodili, je torej sodišču onemogočeno preveriti dejanski potek ustnih razgovorov s kandidati. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023¹⁵, je namreč namen zapisnika o ustnem razgovoru zagotoviti dokazilo glede pravilnosti izvedbe ustnega razgovora, kar omogoča naknadno kontrolo sodišča nad spoštovanjem drugega odstavka 5. člena Pravilnika, da komisija kandidatu postavi vprašanja, ki morajo biti za vse kandidate enaka, kandidatu za zatrjevanje nasprotnega. Le na takšen način je neizbranemu kandidatu omogočeno uveljavljanje učinkovitega sodnega varstva, ki pred sodiščem lahko uveljavlja kršitev, da postopek za izbiro ni temeljil na vidikih in zahtevah strokovnosti.¹⁶ Čeprav so članice komisije sicer podpisale računalniško sestavljene zapisnike in s tem smiselno potrdile, da so bila postavljena vprašanja za kandidate enaka, to po presoji sodišča vendarle ni dokaz o vsebini in poteku postopka od trenutka vstopa kandidata v prostor, v katerem se opravlja razgovor, do trenutka, ko kandidat ta prostor zapusti. Ob odsotnosti takšnih zapisnikov pa ustrezna sodna kontrola ni mogoča, zaradi česar je bilo poseženo v ustavno pravico tožeče stranke do ustreznega sodnega varstva.

56Pri navedenem je nepomembno, da se zapisniki o razgovoru s kandidati ne pišejo po določilih ZUP, saj gre (tudi po stališču Vrhovnega sodišča RS) pri navedenih zapisnikih za dokaz o poteku in vsebini postopka, ki mora biti preverljiv in dostopen vsem kandidatom na enak način, tako tožeči stranki kakor tudi sodišču v primeru odločanja v postopku upravnega spora, četudi se njegova vsebina kasneje prepiše na računalnik. V takšnem primeru mora dejansko pisan originalni zapisnik (če se je komisija zanj odločila za potrebe opravljanja razgovora) biti vsaj priloga spisovnega gradiva komisije, saj je edini dokaz o poteku in vsebini postopka glede vodenja razgovora za vsakega izmed kandidatov in odločitve komisije, ki omogoča preverjanje enake obravnave vsakemu izmed kandidatov. Zgolj preverljivost poteka ustnih razgovorov in njihove vsebine je namreč dokaz transparentnosti in hkrati garant izvedbe poštenega postopka iz 6. člena EKČP, kateremu je zavezana tako komisija, ne glede na avtonomnost glede strokovne presoje kandidata, kakor tudi minister, ne glede na njegovo pravico do izbire. Zgolj tovrstno odločanje, ki je preverljivo in je mogoče le ob predložitvi zapisnika o dejanskem poteku in vsebini izvedenih razgovorov vseh kandidatov, je garant poštenega postopka. V nasprotnem primeru bi bila pravica do vložitve pravnega sredstva kandidata in dolžnost sodišča o odločanju zakonitosti izdanega akta le navidezna in ne bi zagotavljala izvedbe poštenega postopka. Odločanje sodišča pa bi v primeru nedopustnosti presoje zakonitosti izvedenega postopka postalo nesmiselno.

57Za pravilno in pošteno izvedbo izbirnega postopka tako ne zadošča, da so bili vnaprej oziroma naknadno računalniško pripravljeni zapisniki, ki po presoji sodišča ne zagotavljajo verodostojnega dokaza o poteku postopka oziroma o tem, da so bila vsem kandidatom zastavljena enaka vprašanja, še zlasti glede na dejstvo, da so v zapisnikih zgolj "skopirana" vprašanja skupaj z vsemi napakami¹⁷. Pri tem sodišče poudarja, da formalne pomanjkljivosti zapisnikov o ustnih razgovorih same po sebi resda niso vplivale na pravilnost in zakonitost izbirnega postopka, kot je navedlo tudi Vrhovno sodišče RS v 21. točki obrazložitve sklepa I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023, temveč je za odločitev v predmetni zadevi ključna ugotovitev, da se zapisniki o opravljenih ustnih razgovorih niso vodili v času oprave razgovorov ali pa so se vodili in jih v spisovnem gradivu ni, zaradi česar ni mogoče brez sence dvoma preveriti zakonitosti in poštenosti izvedenega postopka. Posledično sodišče ne more nedvoumno preveriti, ali so bila vsem kandidatom res zastavljena enaka vprašanja in tudi podvprašanja, kot je predvideno v drugem odstavku 5. člena Pravilnika, in ali je bila torej izbira kandidata za notarja izvedena po zakonitem in vsebinsko pravilno izvedenem izbirnem postopku, v skladu z načeli poštenega postopka.

58Ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, saj izbirni postopek ni bil voden na način, da bi bilo mogoče preveriti vsebinsko pravilnost njegove izvedbe, kar je vplivalo na zakonitost odločitve o izbiri, je sodišče skladno s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 zaradi bistvene kršitve pravil postopka tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu v ponovni postopek v fazo opravljanja izbirnega postopka pred komisijo (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo pri ponovnem odločanju treba upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

59Če sodišče v upravnem sporu tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, o stroških odloči po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik), ki v četrtem odstavku 3. člena določa, da se tožniku, če je zadeva rešena na glavni obravnavi in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 385,00 EUR. Poleg tega je tožeča stranka uveljavljala tudi potne stroške - kilometrino v višini 107,50 EUR (250 km x 0,43 EUR/km). Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med materialne stroške, ki so potrebni za postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1¹⁸), zato je sodišče tožeči stranki priznalo tudi te, in sicer na podlagi četrtega odstavka 10. člena OT ter v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Sodišče pri tem še pojasnjuje, da je za udeležbo pooblaščenca na glavni obravnavi priznalo kilometrino iz razloga, ker bi pot z javnim prevoznim sredstvom trajala občutno več časa, kar pa glede na vse okoliščine zadeve po oceni sodišča ne bi bilo primerno.

60Sodišče je tožeči stranki priznalo tudi stroške sestave odgovora na pritožbo po 4. točki tar. št. 34 OT v zvezi s 1. točko te tarifne številke, kar znaša 625 točk. Od priznanih 625 točk je sodišče obračunalo materialne stroške v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk (12,5 točk; tretji odstavek 11. člena OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,60 EUR tako znašajo stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo 382,50 EUR. Vse navedene zneske je nato sodišče povečalo še za 22% DDV (pooblaščena odvetniška pisarna tožeče stranke je namreč zavezana za plačilo DDV), kar znaša skupno 1.067,50 EUR.

61Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

K točki III izreka:

62Iz stroškovnika tožeče stranke je razvidno, da je tožeča stranka priglasila tudi nagrado za prvi postopek po drugem odstavku 3. člena v zvezi s 4. členom Pravilnika v višini 313,50 EUR, pri čemer pa sodišče ocenjuje, da zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka v tem delu ni utemeljen. Po presoji sodišča namreč gre, kljub razveljavitvi sodbe naslovnega sodišča II U 11/2023-15 z dne 16. 2. 2023 in vrnitvi zadeve v novo odločanje, še vedno za isti postopek, ki se zgolj nadaljuje pod drugo opravilno številko (II U 184/2023). Prvotni postopek in postopek ponovnega odločanja namreč predstavljata celoto - torej en sam postopek¹⁹, saj se v ponovljenem postopku upoštevajo vsi že izvedeni dokazi iz prvotnega postopka, v postopku upravnega spora pa, za razliko od pravdnega postopka, tudi veljajo drugačna pravila o prekluziji dokazov (52. člen ZUS-1).

K točki IV izreka:

63Povračilo stroškov postopka sta zahtevali tudi tožena stranka in stranka z interesom, ki je v postopku nastopala na strani tožene stranke.

64Odločitev o stroških stranke z interesom je sodišče sprejelo na podlagi določb ZPP, ki urejajo povrnitev stroškov stranskemu intervenientu (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 276/2013 z dne 21. 11. 2013) in se v upravnem sporu na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 uporabljajo za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1. ZPP v prvem odstavku 154. člena določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe (načelo uspeha), nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške postopka. Ker stranka z interesom v postopku ni uspela, torej ni upravičena do povračila stroškov postopka. Na podlagi iste pravne podlage je sodišče zavrnilo tudi zahtevek tožene stranke za povračilo stroškov postopka. Pri tem sodišče še zgolj pripominja, da tožena stranka sicer ne bi bila upravičena do povrnitve stroškov niti v primeru uspeha v postopku, saj v postopku upravnega spora skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 v primeru zavrnitve ali zavrženja tožbe oziroma ustavitve postopka vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 8. člena ZN (razen pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN) preveri ministrstvo, pristojno za pravosodje.
² Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 13. in 15. točka obrazložitve.
³ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 9., 10. in 15. točka obrazložitve.
⁴ Minister lahko kot politični funkcionar, odgovoren za imenovanje notarjev, preveri zakonitost izbirnega postopka in pred imenovanjem odredi vse, kar je potrebno, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo - tako VSRS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 15. točka obrazložitve.
⁵ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018, 18. točka obrazložitve.
⁶ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 9. točka obrazložitve.
⁷ Omenjeni Pravilnik je bil sprejet dne 16. 2. 2022, veljal pa je v času od dne 19. 2. 2022 do dne 27. 1. 1023, ko je začel veljati Pravilnik o merilih za preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov za notarja, ki v 10. členu določa, da se postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, nadaljujejo in končajo po dosedanjih predpisih.
⁸ Merila povedo, katere konkretne vsebine, povezane z delovanjem notariata, komisija vrednoti pri presoji strokovne usposobljenosti kandidatov.
⁹ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 16. točka obrazložitve.
¹⁰ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H).
¹¹ Oblikovanje metodologije ocenjevanja znanja v primeru vsakega razpisnega postopka posebej je bilo smiselno predvsem v obdobju pred uveljavitvijo Pravilnika, ko metodologija ocenjevanja v predpisih še ni bila določena tako podrobno.
¹² Glej npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS I Up 1354/2006 z dne 10. 10. 2006, I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 9. točka obrazložitve ter I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 12. točka obrazložitve.
¹³ Po 2. alineji 7. člena Pravilnika se kandidatove veščine preverijo tudi na podlagi vodstvenih sposobnosti, ki jih izkazuje prijavi priložena dokumentacija, pri čemer se kandidatu za vsako dopolnjeno leto vodenja, usklajevanja ali izvajanja del kot vodje najmanj petim osebam, vključno z njim, podeli 0,5 točke, vendar skupno največ 5 točk.
¹⁴ Prim. 11. točko sklepa Vrhovnega sodišča RS I Up 120/2023 z dne 5. 7. 2023.
¹⁵ Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče RS zavzelo tudi v sklepih I Up 83/2023 z dne 15. 6. 2023 in I Up 139/2023 z dne 29. 6. 2023.
¹⁶ Sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 215/2021 z dne 15. 12. 2021, 12. točka obrazložitve.
¹⁷ V zapisnikih se namreč pojavljajo istovrstne napake, in sicer je v uvodu v 2. vrstici članica komisije imenovana ... namesto pravilno ...; pri vprašanjih članice B. B. se pri 6. vprašanju, ki v nobenem od zapisnikov prvič ni v celoti zapisano, na istem mestu v stavku ponovijo vprašanja od 1. do 6., 3. vprašanje pa manjka oziroma je napačno označeno. Pri 2. vprašanju članice F. F. je v vseh zapisnikih enaka pravopisna napaka v sklonu, ko piše "nezdružljivost opravljanje" namesto "nezdružljivost opravljanja". Iz zapisnikov o opravljenem ustnem razgovoru s kandidatkama E. E. in I. I. tudi izhaja, da se kot začetek in konec opravljanja razgovorov niso vpisovale dejanske ure razgovorov, saj se zaključek ustnega razgovora prve in začetek ustnega razgovora druge prekrivata za 5 minut.
¹⁸ Prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ZUS-1 ne določa drugače.
¹⁹ Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 547/2016 z dne 13. 9. 2016.