UPRS Sodba II U 40/2021-19

I. Tožbi se ugodi. Odločba Finančne uprave RS, št. DT 0610-5177/2019-65 z dne 8. 7. 2020, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek, ki mora novi akt izdati v 90 dneh.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Tek upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ posameznici A. A., ki je dne 8. 3. 2019 in 25. 3. 2019 na premični stojnici pri delodajalki B. B., s.p., opravljala delo kot študentka, in ji je delodajalka to delo omogočila v nasprotju s predpisi o občasnem in začasnem delu študentov, izrekel prepoved dela pri tej delodajalki (1. točka izreka odločbe). Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe (2. točka izreka odločbe). Stranki nista zahtevali povrnitev stroškov. Stroški postopka, ki so nastali organu bremenijo organ (3. točka izreka odločbe).

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Finančna uprava RS (v nadaljevanju FURS) v obdobju od 23. 1. 2020 do 12. 3. 2020 v cvetličarni C., cvetje in sveče, ... in v prostorih Finančnega urada Maribor opravila nadzor dela in zaposlovanja na črno pri tožnici, kot izhaja iz zapisnika številka DT 0610-5177/2019-40 z dne 6. 3. 2020.

3V postopku nadzora je uradna oseba tožene stranke z vpogledom v informacijski sistem davčnega organa o davčno potrjenih računih ugotovila, da je v poslovnem prostoru tožnice z oznako TER (oznaka za premično stojnico), delo opravljala tudi delavka tujka A. A. (z dovoljenjem za prebivanje v R Sloveniji zaradi študija od 19. 10. 2018 do 30. 9. 2019), in sicer v dneh 8. 3. in 25. 3. 2019, kar izhaja tudi iz izdanih računov, pri tem pa A. A. ni bila prijavljena v obvezna socialna zavarovanja.

4Tujki A. A. je bil poslan poziv za izjasnitev na naslov ..., na katerega A. A. naj ne bi odgovorila, zaradi česar ji je davčni organ, zaradi nesodelovanja v postopku o prekršku za potrebe finančne uprave, izdal plačilni nalog številka 68848 z dne 6. 3. 2020.

5Na podlagi navedenega, je davčni organ ugotovil, da je A. A. opravljala navedena dela na črno in v posledici izdal izpodbijano odločbo.

6Zoper navedeno odločbo se je tožnica v postopku pred upravnim organom pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Navedla je, da je pri zaposlovanju v navedenem lokalu ... bar, pri raznih zaposlitvah za ... bar, sodeloval izključno D. D., ki je uporabljal žig njenega s.p. in se podpisoval v njenem imenu in tudi zlorabil njeno podjetje (s.p.) za zaposlovanje ljudi na svoj gostinski obrat, ki je v obratovanju v ... na drugi lokaciji kot njena cvetličarna. Tožnica pa je kot stranka v postopku toženi stranki predložila tudi podpisano izjavo D. D., v zvezi s čimer bi naj tožena stranka zaslišala D. D., ki bi potrdil verodostojnost izjave.

7Pritožbeni organ je pritožbo (pri) tožnice kot neutemeljeno zavrnil, saj je po njegovem mnenju organ prve stopnje dejansko stanje pravilno ugotovil in navedel tudi pravilne razloge za odločitev.

Tožbene navedbe

8Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu. Iz njenih navedb izhaja, da predmetni postopek izvira izključno iz ravnanja njenega bivšega partnerja D. D. (ki trenutno prestaja zaporno kazen na Dobu), pri čemer njegova ravnanja vsebujejo znake kaznivega dejanja, neupravičene uporabe tujega premoženja v okviru določil 209. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Slednji je tudi izjavil, da je sam, torej brez njene vednosti uporabljal žig njenega s.p. in tudi sam podpisoval dokumente. D. D. je podal izjavo, da je v celoti odgovoren za zaposlitev vseh delavk, ki so navedene v zapisnikih pri tožnici (točka II. tožbenih navedb, stran 2). Na opisan način je pridobil tudi delavko A. A., katere tožnica ne pozna in katera bi naj opravljala dela v ... baru (tožbene navedbe stran 3), ki ga je upravljal D. D. Organa prve in druge stopnje navedenega nista upoštevala oziroma sta ignorirala izjavo D. D. ter dejansko stanje, zaradi česar so navedbe obeh organov v odločbah neskladne z dejanskim stanjem in priloženimi dokazi.

9Tožnica izpostavlja, da ji ni znano, da bi A. A. zanjo opravljala kakršnakoli dela, saj je niti ne pozna. Tožnica prav tako ne ve, katera dela bi naj A. A. zanjo opravljala na dan 8. 3. in 25. 3. 2019, pri čemer tožnica izpostavlja, da tožena stranka niti ni ugotovila in pojasnila kako je ugotovila, da bi naj tožnica imela poslovno razmerje z A. A. Izpostavlja, da obrazložitev v zvezi s temi okoliščinami ni konkretizirana in tudi ne temelji na konkretnih dokazih, zaradi česar je bilo dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno in je izpodbijana odločba v posledici neobrazložena, pri čemer tožena stranka pred izdajo odločbe ni pridobila izjave A. A.

10Tožnica ponovno poudarja, da je očitno njen partner D. D., brez njene vednosti, na njeno ime, najverjetneje izkoristil oziroma zlorabil njeno podjetje za zaposlovanje ljudi na svoj gostinski obrat ... bar. Pojasnjuje, da je imel D. D. v najemu oziroma v obratovanju gostinski lokal ... bar v ..., medtem ko se je sama, pred postopkom stečaja, ukvarjala z dejavnostjo cvetličarne.

11Tožnica posebej izpostavlja, da izjava D. D., da je sam zaposloval ljudi, in da je v celoti odgovoren za zaposlitev vseh delavk, predstavlja bistvo v predmetni zadevi. Zaradi navedenega je sama že podala kazensko ovadbo.

12Na koncu tožnica sodišču predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Glede pravice do vložitve tožbe

13Tožnica E. E. je bila lastnica podjetja C. C., s.p., trgovina in posredništvo - v stečaju, ki je pa bilo zaradi postopka stečaja St ... izbrisano dne 27. 10. 2020, pri čemer je tožbi priložila izjavo stečajne upraviteljice, da daje soglasja za vložitev tožbe.

Navedbe tožene stranke

14Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve prvostopenjske in drugostopenjske odločbe. Kot izhaja iz ugotovitev prvostopenjskega organa, je A. A. opravljala delo na premični stojnici za namene cvetličarstva (poslovni prostor z oznako TER), kar nesporno izhaja iz izdanih računov, ki jih je A. A. izdala in davčno potrdila, zaradi česar dejstvo, da organ ni uspel pridobiti izjave od A. A. na odločitev ne vpliva. Če navedena oseba ne bi bila evidentirana v elektronski blagajni, tudi računi ne bi mogli biti izdani. V konkretnem primeru se je ugotovilo, da je A. A. tako opravljala dela brez pravne podlage.

Sodna presoja

15Sodišče je še pred obravnavo zadeve, na podlagi 38. člena Zakona o upravnem postopku (v nadaljevanju ZUS-1), A. A., kot stranko z interesom, s predmetno tožbo (katere odprava oziroma sprememba izpodbijanega akta bi ji lahko bila v neposredno škodo - 19. člen ZUS-1), seznanilo.

16Prvi poziv o seznanitvi s tožbo je sodišče posredovalo na naslov, na katerega je v upravnem postopku poziv poslala tudi tožena stranka, in sicer A. A., ..., od koder se je pošiljka vrnila z oznako "ni prevzet - non reclame". Zaradi navedenega je sodišče dne 13. 8. 2021 opravilo uradne poizvedbe v Centralnem registru prebivalstva za osebo A. A. in ugotovilo, da je njen naslov za vročanje dejansko v R Sloveniji, in sicer na naslovu ..., kamor ji je nato ponovno tudi posredovalo zgoraj navedeni poziv.

17A. A. je na poziv sodišča odgovorila, in sicer, da ni bila navzoča pri delu na črno, da je prišlo do velike pomote, ker je oseba F. F. (...) zlorabila njeno davčno številko, za kar je predložila tudi podpisano izjavo F. F.

K točki I izreka:

18Tožba je utemeljena.

19V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje pravilnost in zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, s katero je bila A. A. v postopku inšpekcijskega nadzora opravljenega pri tožnici, do odprave zaposlitve na črno, izrečena prepoved opravljanja dela pri tožeči stranki, ker ji je tožeča stranka omogočila delo brez ustrezne pravne podlage in v nasprotju s predpisi za občasno delo študentov.

20Sodišče je že po uradni dolžnosti in tudi na predlog stranke, dolžno še pred odločanjem o vsebini zadeve, preveriti procesno zakonitost izvedenega postopka, kamor sodi tudi popolno ugotovljeno dejansko stanje in s tem povezana pravica do izjave stranke v postopku, ki je ne samo pravica po zakonu temveč tudi ustavna kategorija in ne predstavlja zgolj same pravice do izjave stranke, temveč v to kategorijo sodi tudi pravica do izjave povezana z dokazi, ki jih je organ pridobil ali bi jih moral pridobiti po uradni dolžnosti, v okviru izvajanja posebnega ugotovitvenega postopka.

21Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) v drugem odstavku 3. člena določa, da se glede vseh postopkovnih vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom ali s posebnim zakonom iz prejšnjega odstavka, uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker ZIN in ZPDZC-1 ne urejata načela zaslišanja stranke in njegovih izvedbenih določb, je treba uporabiti določbe ZUP.

22ZUP v prvem odstavku 9. člena opredeljuje načelo zaslišanja stranke, ki pomeni, da je treba dati stranki pred izdajo odločbe možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ter ne zadostuje le pisna seznanitev stranke z vsebino zapisnika inšpekcijskega postopka ali prisotnost pri inšpekcijskem postopku. Kadar uradna oseba dopolnjuje postopek z dodatnim pridobivanjem dokazov (ugotovitveni postopek), kot je bilo v danem primeru (vpogled informacijski sistem o izdajanju računov za osebo A. A.), mora, na podlagi tretjega odstavka 146. člena ZUP, stranki na ustni obravnavi ali izven nje pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti tudi postavljanje vprašanj drugim strankam, pričam in izvedencem (4. točka tretjega odstavka), kakor tudi, da se neposredno pred organom opredeli do dokazov pridobljenih s strani organa oziroma, da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče (5. točka tretjega odstavka). Navedeno še posebej velja, če se ugotovitve organa razlikujejo od navedb stranke, kot je to v danem primeru. Ustna obravnava mora biti razpisana vselej, če je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče in izvedence (prvi odstavek 154. člena ZUP).

23Četrti odstavek 146. člena ZUP namreč določa, da pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.

24Skladno z določilom 8. člena ZUP in načelom materialne resnice, je dolžnost organa v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločitev, torej tudi predočenje pridobljenih dokazov ali morebitno zaslišanje prič, ki bi lahko povedale o zadevi.

25V obravnavanem postopku organ prve stopnje ni odločal po skrajšanem postopku temveč po posebnem ugotovitvenem postopku, v katerem je dodatno pridobival dokaze in razjasnjeval dejansko stanje v smeri, ki jo je sam začrtal, ne pa tudi v predlogih za izvedbo dokazov, ki jih je navedla stranka. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je organ v postopku A. A. izdal plačilni nalog zaradi nesodelovanja v postopku, pri čemer iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, na kak način je organ opravil vročitev A. A. oziroma, če je ni mogel opraviti na kak način je štel vročitev poziva, za sodelovanje v postopku, za opravljeno. Sodišče zaradi navedene pomanjkljivosti v obrazložitvi in tudi v odsotnosti dokazov v spisovnem gradivu, ki je bilo sodišču odstopljeno, glede te okoliščine, v predmetni zadevi ne more preveriti in posledično preizkusiti izpodbijane odločbe. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe namreč izhaja, da organ ni neposredno zaznal A. A. pri delu na premični stojnici, temveč je navedeno sklepal po izdanih računih v sistemu izdajanja računov. Izjave A. A. pa organ ni pridobil niti kasneje v postopku, še pred izdajo izpodbijane odločbe, zato ne drži, da je navedeno nepomembno, saj se mora tudi domnevnemu kršitelju v okviru inšpekcijskega postopka dati pravico do izjave. Nenazadnje je bil ukrep o prepovedi dela na črno (ki je inšpekcijski ukrep) izrečen A. A. Ker je organ odločal v posebnem ugotovitvenem postopku, bi moral pred izdajo odločbe upoštevati načelo kontradiktornosti tako glede pridobljenih dokazov, ki jih je sam pridobil, kakor tudi glede dopustitve možnosti dokazovanja navedb tožnice kot stranke¹. Pri navedenem sodelovanje stranke v okviru inšpekcijskega postopka ne gre enačiti s pravico do izjave v ugotovitvenem postopku, ki ga je v nadaljevanju izvajal organ pred izdajo izpodbijane odločbe.

26Organ bi moral najprej ugotoviti dejansko bivališče A. A. oziroma naslov za vročanje, kamor bi bilo treba vročiti poziv za sodelovanje v postopku in nato pridobiti izjavo A. A. v postopku in tudi razjasniti dejansko stanje. Tudi glede okoliščine dela na premični stojnici, saj iz izjave D. D. izhaja, da je sam zaposloval osebe, ki so delale v lokalu ..., medtem ko bi naj A. A. delala na premični stojnici povezavi s cvetličarstvom, kot izhaja iz obrazložitve organa v izpodbijani odločbi in tudi kasneje v odgovoru na tožbo. Razpis ustne obravnave z vabljenjem potrebnih prič in z možnostjo strankinega sodelovanja na njej (tudi preko postavljanja vprašanj drugim strankam postopka ali zaslišanim pričam in prisostvovanju pri izvedbi dokazov), pomeni način uresničevanja načela zaslišanja stranke, pomembno pa je tudi z vidika načela materialne resnice, ki nalaga, da se v postopku ugotovi resnično dejansko stanje in v ta namen ugotovijo vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (prvi odstavek 8. člena ZUP).

27Držijo navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da se v predmetnem postopku ne ugotavlja odgovornost za storjeni prekršek, se pa res ugotavlja omogočanje in obstoj dela na črno (na premični stojnici), ki je v nadaljevanju lahko podlaga za izvedbo prekrškovnega postopka, za to ni nepomembno kdo je A. A. dejansko omogočil delo.

28Ob dejstvu, da je tožnica ves čas postopka, kakor tudi v tožbi, izpostavljala izjavo, ki jo je podal D. D. glede zaposlovanja delavk, ki bi jih naj zaposlil on in zlorabil žig, podpis in podjetje (s.p.) tožnice, pa pred organom neposredno ni bilo razjasnjeno in tudi ne predočeno ne tožnici in tudi ne D. D. in A. A., kaj pa pomeni navedba D. D. v lastnoročno podpisani izjavi (ki jo je tudi sodišču v tem postopku in k tožbi predložila tožnica) z dne 19. 6. 2020 "Dopolnitev izjave" (A5), da je sam odgovoren za vse zaposlitve vseh delavk, ki so navedene v tam navedenih zapisnikih² in vseh morebitnih ostalih odločbah ali zapisnikih FIURS za podjetje C. C., s.p. (A. A., G. G., H. H., I. I., J. J.) "in se navezuje na opravljanje dela v baru ...".

29Iz dejanskega stanja, ki ga je ugotovil organ prve stopnje pred izdajo inšpekcijske odločbe namreč med strankama nesporno izhaja, da so bili izdani računi "domnevno" na premični stojnici, kar izhaja iz oznake "TER" v informacijskem sistemu. Dejstvo, da je dela dejansko opravljala A. A. pa organ ni neposredno ugotovil. Vpogled v uradne evidence namreč predstavlja zgolj posredni dokaz o delu, zaradi česar je še toliko bolj pomembno natančno raziskati dejansko stanje. Torej kdo je dejansko opravljal delo, kje, kdaj in za koga. Ker je tožeča stranka v inšpekcijskem postopku in tudi po izdaji izpodbijane odločbe zatrjevala, da A. A. sploh ne pozna, bi moral organ izvesti obravnavo na kateri bi razjasnil razhajanja med navedbami tožnice kot stranke v postopku in predloženimi dokumenti, ter tudi soočiti tožnico z A. A. in tudi neposredno pred organom preveriti predhodno podpisano izjavo D. D. in razlike med posameznimi navedbami v že podanih izjavah in trditvami tožnice v postopku.

30Med strankama je nesporno, da so bili računi izdani na ime A. A., ni pa nesporno kdo je te račune dejansko izdal, za katero delovno mesto in kdo je delo omogočil.

31Tožena stranka bi morala v spis tudi predložiti izpis svojega vpogleda v elektronski sistem izdajanja računov, saj zgolj navedba v odločbi, da je uradna oseba vpogledala v informacijski sistem, ne zadosti standardu pošteno izvedenega dokaznega postopka, saj navedbe iz obrazložitve ne more preveriti sodišče. V spisovnem gradivu namreč ni nobenega dokazila o navedbah tožene stranke iz izpodbijane odločbe, kaj dejansko izhaja iz informacijskega sistema davčnega organa o davčno potrjenih računih.

32ZPDZC-1, skladno z določilom prvega odstavka 1. člena, med drugim določa tudi kaj se šteje za delo na črno in kaj se šteje za omogočanje dela na črno. Druga točka 2. člena ZPDZC-1 pa določa kdo je delodajalec (tisti, ki omogoča opravljanje dela).

33V postopku ni bilo ugotovljeno, kdo je oseba, ki je dejansko omogočila delo na črno A. A. Organ bi moral navedeno razjasniti pred izdajo izpodbijane odločbe (ali vsaj organ druge stopnje po vloženi pritožbi) še posebej, ker izjava A. A. tekom postopka sploh ni bila pridobljena.

344. člen ZPDZC določa, da je prepovedano omogočanje dela na črno, za kar šteje dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere, ve, da opravljajo delo na črno.

35Navedeno torej pomeni, da je treba v postopku vendarle ugotoviti ali je "domnevni" delodajalec, res tisti, ki je "omogočil" delo na črno, v tem konkretnem primeru pa tudi kdo je dejansko izdajal račune. Glede na izjavo (ki bi jo moral pridobiti organ v ugotovitvenem postopku), ki jo je sodišču posredovala A. A., se v tem konkretnem primeru lahko pojavi tudi ta dvom, v posledici pa morebiti tudi zloraba davčne številke.

36V primeru ugotovljene kršitve se sicer odločba izda posamezniku, ki opravlja delo na črno (drugi odstavek 19. člena ZPDZC-1), vendar ugotovljena kršitev na strani delodajalca pomeni, da ta ugotovitev vpliva tudi nanj, in ima zato, skladno z zakonom, slednji v inšpekcijskem upravnem postopku položaj stranke, tak položaj pa na tej podlagi lahko pridobi tudi v upravnem sporu (prvi odstavek 17. člena ZUS-1).

37Po obrazloženem izhaja, da iz zgoraj navedenih razlogov v upravnem postopku niso bila upoštevana pravila postopka (nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in posledično kršena pravica do izjave) in je tako podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno bistveno kršitev pravil upravnega postopka tako, da bo njeno materialno zakonitost mogoče preizkusiti. Pomanjkljivosti lahko tožena stranka sanira le v ponovnem postopku.³

38Skladno z določilom petega odstavka 64. člena ZUS-1, mora pristojni organ izdati nov upravni akt najkasneje v 90. dneh, pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

39Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi bistvene kršitve pravil postopka ugoditi in izpodbijani upravni akt, izdan na prvi stopnji, odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1)⁴.

Glede nadaljevanja postopka

40V pripombah na zapisnik inšpekcijskega organa in v tožbenih navedbah je tožnica navedla, da je očitno njen nekdanji partner D. D., ki je imel v najemu navedeni gostinski lokal ... bar, brez njene vednosti izkoristil oziroma zlorabil njeno podjetje (s.p.) in njen žig za zaposlovanje ljudi za svoj gostinski obrat. Slednji je tudi tožnici potrdil sum in podpisal izjavo, da je brez njene vednosti zaposloval ljudi na njeno podjetje (med njimi tudi A. A.) in jih dejansko uporabljal za strežbo v lokalu ... bar. V postopku je davčni organ ugotovil, da so bili računi, ki bi jih naj izdajala oseba A. A., izdani za premično stojnico⁵. V ponovljenem postopku bo treba ugotoviti, za kje in za katero storitev so bili dejansko izdani računi in kdo jih je izdal. V ta namen pa bo treba zaslišati tudi A. A. in morebiti še kakšno pričo, ki bo potrdila njene navedbe.

41Sodišče na tem mestu pripominja, da mora upravni organ zaradi učinkovitega pravnega varstva pravic strank v postopku, v obrazložitvi odločbe pod določeno abstraktno pravno normo subsumirati konkretni zakonski dejanski stan. Zato ni dovolj, da so navedena zgolj zakonska določila brez konkretizacije glede ugotovljenih dejstev v postopku in brez konkretne navedbe listin ali drugih dokazov iz katerih zaključek organa izhaja. Za preizkus materialne zakonitosti je predvsem potrebno, da je dejansko stanje opisano v materialno pravno bistvenih točkah, s konkretizacijo konkretnega dejanskega stanja izkazano na abstraktno pravno normo, sklicujoč se na dokaze, ki se nahajajo v spisovnem gradivu⁶. Obrazložitev odločbe mora tako vsebovati razloge, ki se nanašajo na dejansko stanje, kot tudi na pravno podlago izreka odločbe.

K točki II izreka:

42V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu tretjega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki jo zastopa odvetnik kot pooblaščenec, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, z 22% DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

43Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

¹ Podobno stališče izhaja tudi iz sodne prakse UPRS I U 1347/2016-12 z dne 21. 11. 2017.
² Številke izhajajo iz podpisane izjave - A5.
³ Upravno sodišče RS, sodba in sklep, opr. št. I U 1918/2020 z dne 18. 12. 2020.
⁴ Glej tudi Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 333, tč. 6.
⁵ Ali iz računov izhaja, da so bili izdani za cvetličarske storitve ali za gostinske. Premično stojnico je mogoče uporabljati za več namenov.
⁶ V kolikor organ opravi vpogled v uradno bazo podatkov pri organu, mora tak izpis priložiti v spis, saj v nasprotnem primeru navedenega pri sodni presoji ni mogoče preveriti.