VSRS Sklep II DoR 132/2024
ECLI:SI:VSRS:2024:II.DOR.132.2024Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Zakonodajalec je s prvim odstavkom 10. člena ZIZ revizijo v postopkih izvršbe in zavarovanja omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena ZPP. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
Izrek
Predlog se zavrže.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor prve, druge in tretje toženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 11. 10. 2023. Odločitev o stroških odločanja o ugovoru zoper začasno odredbo je pridržalo za končno odločbo.
2Sodišče druge stopnje je pritožbo prve, druge in tretje toženke zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3Zoper sklep sodišča druge stopnje so prva, druga in tretja toženka vložile predlog za dopustitev revizije.
4Predlog ni dovoljen.
5Postopek za izdajo začasne odredbe je postopek zavarovanja, urejen v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 10. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v postopkih izvršbe in zavarovanja omejil le na točno določene sklepe. To pomeni, da zoper druge sklepe, izdane v tovrstnih postopkih, revizija še vedno ni dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.
6Do enakega rezultata pridemo tudi ob upoštevanju prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V njem je določeno, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklepe, s katerimi je postopek (o glavni stvari) pravnomočno končan. To so sklepi, ki imajo dejansko naravo sodbe. Sklep o začasni odredbi oziroma sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi ni takšen. Postopek odločanja o izdaji začasne odredbe namreč ne pomeni odločanja o glavni stvari. Gre za postopek, ki teče vzporedno z "glavnim" postopkom in v katerem neka (do)končna odločitev sploh ne more biti sprejeta. Namen in cilj tovrstnih postopkov je, stranki hitro in učinkovito zagotoviti neko nujno potrebno, a le začasno varstvo - torej varstvo, ki naj traja (največ) do končne odločitve o glavni stvari.
7Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 7. 2024Nazaj na vrh ↑