VSC Sklep I Cp 180/2024

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja in izdalo začasno odredbo, s katero je stike mladoletne hčerke udeležencev postopka A. A. (roj. 27. 3. ...) z mamo - nasprotno udeleženko, ki so bili dogovorjeni s sodno poravnavo pred Okrožnim sodiščem v Celju IV P 660/2015 z dne 20. 12. 2016, spremenilo tako, da bodo odslej potekali na način: vsak drugi vikend tako, da mama v petek po koncu pouka hčerko prevzame v šoli in jo nato v ponedeljek zjutraj pelje v šolo, vsako sredo, ko mama hčerko prevzame v šoli in jo nato v četrtek pelje v šolo, med poletnimi počitnicami izmenjaje tako, da hči v prvi polovici julija preživi pri očetu, v drugi polovici pa pri materi ter nato v prvi polovici avgusta ponovno pri očetu ter v drugi polovici pri materi, božično-novoletne počitnice preživi hči vsako leto izmenjaje pri enem staršu božične, pri drugem novoletne, enako jesenske in zimske počitnice, prvomajske počitnice pa tako, da jih eno leto preživi pri očetu, drugo leto pa pri materi ter nato vsako leto obratno. Za primer kršitve začasne odredbe je izreklo denarno kazen v višini 1.000,00 EUR in sklenilo tudi, da ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve sodišča v tem postopku oziroma do drugačne odločitve sodišča, pravno sredstvo zoper ta sklep pa ne zadrži njegove izvršitve (I. točka izreka). V preostalem delu je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe glede dodelitve mladoletne hčere v varstvo in vzgojo očetu in glede povrnitve stroškov zavrnilo (II. točka izreka). Predlog nasprotne udeleženke - matere za izdajo začasne odredbe z dne 22. 11. 2023 je zavrnilo (III. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka (pritožnica). Nasprotuje izdani začasni odredbi in navaja, da otrok ni ogrožen v taki meri, kot piše. Navaja, da oče ni plačal niti odbojke in ničesar. Stiki, kot so določeni, da se hči odvzame mami, hčeri niso v korist. Hči pri njej ni ogrožena, nikoli ni bila, kot tudi ne drugi otroci, ki so spali pri njej (prilaga fotografije), ni zanemarjena, zanjo je bolje poskrbljeno pri njej, kot pri očetu, potrebuje mamo in je jasno povedala, da naj se stiki izvajajo kot doslej (teden pri materi in teden pri očetu). Upoštevati se mora otrokova korist in ne korist odraslih. Ne drži, da ji oče manj dovoli, saj je tudi pri njem hči ves čas zunaj. Hčeri ne bo v korist, da bo pri očetu ves čas. Smiselno predlaga, da se sklep razveljavi, predlog za izdajo začasne odredbe predlagatelja zavrne, hči pa naj se dodeli njej, oče pa naj ima z njo stike pod nadzorom. Navaja, da je sama imela nadzor ves čas, mnenje centra za socialno delo pa naj se v nadaljnjem postopku v celoti izloči. Za otroka se bo borila, tudi z A. A. se je pogovorila in se ne strinja s tem, da se z materjo vidita samo enkrat na teden. Otroka ne da, je družinski človek, je dobra, samo glasna včasih in ne prenese nepoštenih in lažnivih ljudi, sploh če jo želijo izigrati preko otroka. Navaja, da je prejšnji teden preprečila medvrstniško nasilje na šoli, kjer so bile udeležene druge punce. Pod njenim okriljem noben otrok ni bil nikoli ogrožen, vse javlja policiji, brez hčere ne bo zdržala, saj živi zanjo, dela po dve službi ter ima hkrati ves čas polno stanovanje hčerinih prijateljic. A. A. ne beži od doma, sedaj je kontra, od očeta beži spat drugam, kliče oziroma piše pa njej. Navaja, da jo je predlagatelj dvakrat lažno ovadil. Poudarja, da otroka očetu v celoti ne bo prepustila, da se bo za hčer borila, da ne pije, se ne drogira in dela dvojno in ne prenese laži. Prosi, da se ji podaljša čas pritožbe, ker mora dobiti drugega odvetnika, da ji nočejo odobriti BPP, predlagatelj pa ima vse zastonj, ker je uradno na socialni podpori. Navaja tudi, da k psihiatru ne gre, ker ga ne potrebuje, ker živi trezna že 14 let in to bo nadaljevala.

3V odgovoru na pritožbo se predlagatelj po pooblaščencu obrazloženo zavzema za zavrnitev pritožbe in pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje.

4Zakoniti udeleženec (CSD) v odgovoru na pritožbo poudarja, da je bilo njegovo mnenje sestavljeno na podlagi opravljenih razgovorov z obema staršema in mladoletno A. A., nadalje na podlagi vpogleda v spisovno dokumentacijo CSD in na podlagi poročila Osnovne šole ..., ključne pri pisanju mnenja pa so bile navedbe mladoletne A. A. Poudarja, da ni navedeno, da mati ne bi imela rada hčere, ravno nasprotno, vendar pa z nepredvidljivim ravnanjem, porušenimi generacijskimi mejami, svojim neustreznim vzgojnim stilom, ko hčeri ne postavlja meja, negativno vpliva na hčerin nadaljnji razvoj in s svojim ravnanjem (psihično in fizično nasilje) dela nepopravljivo škodo hčeri, posledice pa se kažejo v neprimernem odzivanju mladoletne A. A.

5Pritožba ni utemeljena.

6Sodišče prve stopnje je v predmetnem nepravdnem postopku s sklepom delno ugodilo predlogu predlagatelja - očeta in spremenilo stike nasprotne udeleženke - matere z 12-letno hčerko A. A. tako, da bodo potekali vsak drugi vikend tako, da mati hčerko v petek po koncu pouka prevzame v šoli in jo nato v ponedeljek zjutraj pelje v šolo ter vsako sredo, ko mama hčerko prevzame v šoli in jo nato v četrtek pelje v šolo ter med počitnicami in prazniki izmenjaje enakomerno tako, kot izhaja iz I. točke izreka sklepa. V preostalem delu je predlagateljev predlog, da se hči dodeli njemu v varstvo in vzgojo, zavrnilo (II. točka izreka), zavrnilo pa je tudi predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasno odredbe, s katero je predlagala, da se hči dodeli v varstvo in vzgojo k njej, z očetom pa se ji določijo stiki (III. točka izreka). Pritožnica glede na vsebino pritožbe izpodbija zanjo neugodni del sklepa, to je I. in III. točko izreka), zato je v tem delu sklep predmet pritožbenega preizkusa¹.

7Pritožbeno ni izpodbijano, da sta udeleženca nekdanja zunajzakonska partnerja, v kateri se jima je rodila skupna hči A. A., po razpadu partnerske zveze pa sta kljub konfliktnemu odnosu v zadevi IV P 660/2015 s sodno poravnavo z dne 20. 12. 2016 uspela dogovoriti skupno varstvo in vzgojo tako, da hči pri vsakem od staršev živi v tedenskih izmenah, prav tako pa sta se dogovorila tudi o preživljanju otroka.

8Pri odločitvi o predlogih za izdajo začasne odredbe je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage. Začasna odredba predstavlja ukrep za zaščito ogroženega otroka (159. in 161. člen Družinskega zakonika - DZ), ki jo sodišče izda, če je to nujno, ker bi sicer brez začasne odredbe otroku nastala nesorazmerno težko popravljiva škoda ali bi lahko prišlo do nasilja. Namen začasne odredbe v družinskih sporih je izključno v lajšanju položaja otroka. Ogroženost otroka predstavlja pravni standard in se ugotavlja v vsakem konkretnem primeru posebej, vezana pa je na vpraš¡anje, kaj predstavlja otrokova korist v konkretnih okoliščinah obravnavanega primera. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da za odločanje o začasnih odredbah zadošča nižji dokazni standard in sicer dokazni standard verjetnosti.

9Najprej je ob pritožbenih navedbah pritožnice pojasniti, da gre le za začasni ukrep znotraj še tekočega nepravdnega postopka, kot je poudarilo tudi sodišče prve stopnje². Z začasno odredbo je sodišče prve stopnjo začasno, tekom trajanja tega postopka oziroma do morebitne drugačne (začasne) odločitve sodišča v njem, spremenilo stike v razmerju matere s hčerjo na že opisani način.

10Verjetnost obstoja ogroženosti mladoletne A. A. je glede na zgoraj že navedena materialnopravna izhodišča obrazložilo na podlagi doslej izvedenih dokazov³. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je upoštevalo tako izpovedi zaslišanih obeh staršev, izpoved zaslišane predstavnice CSD na naroku, in poleg spisovne dokumentacije tudi mnenji CSD z dne 23. 10. 2023 in zlasti z dne 29. 11. 2023 s priloženimi zapisniki o razgovorih s staršema in z mladoletno A. A. (z dne 11. 10. 2023 - C5 in z dne 29. 11. 2023 - C7), kot tudi poročilo osnovne šole, ki jo A. A. obiskuje, opredelilo pa se je tudi do izjav mladoletne A. A.

11Pritožbeno ni sporna ugotovitev, da so odnosi med staršema še vedno visoko konfliktni in da starša nimata usklajene vzgoje in imata različne vzgojne pristope, pri čemer pa mati do svojih pristopov in ravnanj (kričanje, zmerjanje, tudi fizično nasilje) ni ustrezno kritična (kar smiselno izhaja tudi iz pritožbe) in kar povzroča stisko pri mladoletni A. A., ki pa jo sama rešuje na v razlogih sklepa opisan način, torej da se materi umakne in pokliče očeta. Upoštevalo je tudi vsebino razgovorov, ki so bili z A. A. opravljeni pri CSD⁴, ko je povedala, da se z mamo pogosto kregata, zmerjata z grdimi besedami in celo stepeta, v takšnih trenutkih pa zbeži od doma in se materi skrije, nato pa pokliče očeta, ki napetosti umiri. Upoštevalo in ugotovilo je tudi, da se škoda v obliki vedenjskih in čustvenih težav pri A. A. že jasno izraža v šolskem okolju, pri čemer tu ne gre zgolj za padec učnega uspeha. Oporo za takšen zaključek je imelo tudi v poročilu in mnenju pristojnega CSD z dne 29. 11. 2023 in poročilu osnovne šole, ki jo A. A. obiskuje. Mnenje CSD predstavlja strokovno mnenje, ki ga je CSD izdelal na podlagi svoje spisovne dokumentacije o družini, ki jo spremlja že dlje časa, na podlagi razgovorov z obema staršema ter razgovorov z mladoletno A. A.

12Sodišče prve stopnje je upoštevalo in se obrazloženo opredelilo tudi do izjave mladoletne A. A. v smeri njene izražene želje, da naj stiki ostanejo kot doslej (teden pri materi in teden pri očetu), ki jo posebej izpostavlja pritožnica, pri čemer je utemeljeno upoštevalo mnenje CSD, ki je razgovora z mladoletno A. A. tudi opravilo. Z razumnimi razlogi je pojasnilo⁵, čemu izraženi želji mladoletne A. A. glede poteka stikov ni sledilo. Ob tem velja pojasniti, da je otrokovo mnenje zgolj eden od vidikov, ki ga sodšče upošteva pri ugotavljanju največje otrokove koristi - ta je osnovno in temeljno vodilo, njegovo težo pa presoja v povezavi z drugimi dokazi, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Zgolj z izražanjem lastnega nestrinjanja pritožnica razlogov sodišča prve stopnje ne more omajati. Tako kot sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da ima pritožnica hčer neizmerno rada, vendar pa je v ospredju, kot že rečeno, največja korist otroka.

13Pritožnica ob obrazloženem s pritožbenimi navedbami in predvsem s ponavljanjem svojih že podanih navedb pred sodiščem prve stopnje ne more izpodbiti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je materialno pravo pravilno uporabljeno, postopkovne kršitve niso bile uveljavljene, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo nasprotne udeleženke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanih delih potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

¹ Prvi in drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.
² Primerjaj 11. točko obrazlžitve izpodbijanega sklepa.
³ Primerjaj 5. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.
⁴ Glej prilogi C5 in C7 v spisu.
⁵ Primerjaj 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.