VSRS Sklep Cp 39/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča druge stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o dedovanju po pokojnem A. A.

Zoper sklep se je pritožil oporočni dedič B. B., ki je v pritožbi uveljavljal prikrajšanje nujnega deleža. Višje sodišče je presodilo, da izjava dediča, da priznava oporoko in sprejema svoj oporočni delež ne pomeni, da se je odpovedal uveljavljanju nujnega deleža ter da je tako izjavo mogoče podati do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbenem postopku. Ker gre za sklop pravnih in dejanskih vprašanj, ki dotlej pred sodiščem prve stopnje niso bila obravnavana, je višje sodišče sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil drugi oporočni dedič C. C. Kot bistveno navaja, da je pritožbeno sodišče napravilo zmotne dejanske in pravne zaključke, zaradi katerih le podaljšuje postopek. V nadaljevanju te zaključke tudi podrobneje napada in predstavlja svoje materialnopravno videnje sodedičeve pritožbe. Meni, da bi moralo višje sodišče sodedičevo pritožbo zavrniti.

Dedič B. B. je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče pri preizkusu sklepa sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe oziroma v konkretnem primeru sklepa o dedovanju¹ in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek ne preizkuša pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje, ampak izhaja iz predpostavke, da so pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo sodišče druge stopnje, res podane. To pomeni, da Vrhovno sodišče v tej fazi ne more in ne sme presojati, ali je materialnopravno stališče višjega sodišča pravilno ali ne. Sklep presoja le v obsegu, ki ga določa drugi odstavek 357.a člena ZPP, torej, ali je glede na take kršitve pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da se (v konkretnem primeru) sklep o dedovanju prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožnik ne utemeljuje nobenega od razlogov iz drugega odstavka 357. a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep² (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD).

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom je pridržana za končno odločitev (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

----------

¹ Po stališču Vrhovnega sodišča je pritožba po 357. a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) zagotovljena tudi v primerih, ko sodišče druge stopnje razveljavi dokončno odločitev (sklep) nepravdnega sodišča ali sklep o dedovanju ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (npr. sklep VS RS Cp 28/2019 z dne 16. 5. 2019).

² Primerjaj sklep VS RS Cp 12/2023 z dne 5. 4. 2023.