VDSS Sodba Pdp 487/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika na razveljavitev sklepa o imenovanju ravnatelja z dne 28. 7. 2021, sklepa o izbiri kandidata za ravnatelja z dne 5. 7. 2021, sklepa o izločitvi tožnika kot kandidata zaradi nepopolne vloge z dne 30. 6. 2021 in sklepa, da je edina ustrezna kandidatka A. A. z dne 30. 6. 2021 (I. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženki povrne stroške postopka v višini 447,98 EUR (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da ravnanje sveta toženke, ki ga je dvakrat pozval k dopolnitvi vloge, ni bilo pravilno. Sodišče ni obrazložilo, zakaj več kot desetletna zaposlitev na delovnem mestu, za katerega se zahteva visokošolska izobrazba druge stopnje, ne zadošča za izkazovanje stopnje izobrazbe pri kandidiranju na razpisu za ravnatelja. Da tožnik izpolnjuje pogoj izobrazbe, izhaja iz odločbe MŠŠ z dne 14. 4. 2009 in njegove pogodbe o zaposlitvi s toženko, s katero toženka razpolaga. To je zadoščalo za zaposlitev tožnika pri toženki leta 2009 na delovnem mestu učitelj harmonike, zato bi se moralo upoštevati tudi ob razpisu za ravnatelja. Tožnik je zasedal delovno mesto pod šifro ..., ki se nahaja v VII/2 tarifnem razredu, kar pomeni drugo stopnjo izobrazbe. Zaključek sodišča, da je toženka tožnika utemeljeno pozvala na dopolnitev in izločila njegovo vlogo, je napačen. Gre za diskriminacijo in favoriziranje druge kandidatke. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek ter priglaša stroške pritožbe.

3Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnika ter predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov ter pri tem po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je neutemeljen očitek o neustrezno obrazloženi sodbi. Izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, tako da je možen njen preizkus in ni podana očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik bistveno kršitev po citirani določbi ZPP uveljavlja predvsem zaradi nestrinjanja z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje in s pravno presojo sodišča, kar po vsebini pomeni uveljavljanje drugih pritožbenih razlogov, vendar tudi slednje neutemeljeno, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

6Tožnik uveljavlja pravno varstvo kot neizbran kandidat za ravnatelja toženke na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o zavodih (ZZ), ker meni, da ga je toženka nepravilno dvakrat pozvala na dopolnitev vloge in ga nadalje nepravilno izločila iz postopka zaradi nepopolne vloge.

7Skladno z ZZ se lahko za direktorja zavoda imenuje le, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda (prvi odstavek 33. člena ZZ), imenovanje pa se opravi na podlagi javnega razpisa, če ni drugače določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi (34. člen ZZ). V postopku izbire in imenovanja direktorja javnega zavoda oziroma ravnatelja javne šole se smiselno uporabljajo določbe Zakona o upravnem postopku¹, ki v 67. členu omogoča, da se kandidate, ki oddajo nepopolne vloge, pozove k dopolnitvi vloge, pri čemer ni omejitve, da se lahko pozove na dopolnitev le enkrat. Čeprav je bil tožnik dne 12. 4. 2021 pozvan k dopolnitvi vloge², nato pa ponovno še dne 19. 5. 2021, s tem ni bil kršen postopek izbire ravnatelja toženke.

8Skladno z drugim odstavkom 53. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) mora ravnatelj javne šole imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljeno po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju, ima naziv višji svetnik, svetnik ali svetovalec oziroma najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Toženka je od kandidatov v razpisu zahtevala, da izpolnjujejo navedene pogoje in pisni prijavi predložijo dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, in sicer v roku 8 dni od objave razpisa. Postopek izbire ravnatelja javne šole mora biti transparenten, kar pomeni, da morajo vsi kandidati, čeprav so že zaposleni pri javni šoli, ki objavi razpis, predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 53. člena ZOFVI.

9Tožnik je ob prijavi na razpisano delovno mesto ravnatelja toženke kot dokazilo za izpolnjevanje izobrazbenega pogoja predložil dokazilo o šolanju v tujini in odločbo Ministrstva za šolstvo in šport št. ... z dne 14. 4. 2009 (odločba). Iz odločbe izhaja le, da je tožniku priznana kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica učitelja v Republiki Sloveniji, ne pa tudi stopnja izobrazbe oziroma kvalifikacija za opravljanje dela ravnatelja javne šole, zato ga je svet toženke utemeljeno pozval, da v roku 15 dni predloži dokazilo o izpolnjevanju pogoja izobrazbe. Okoliščina, da je bil tožnik že od leta 2009 zaposlen pri toženki na delovnem mestu s VII/2 stopnjo izobrazbe, ni pomembna, saj to ni dokazilo o pridobljeni stopnji izobrazbe. Stopnja pridobljene izobrazbe se dokazuje s potrdilom o opravljenem šolanju, če gre za šolanje v tujini, pa je potrebno tudi dokazilo o tem, katera stopnja izobrazbe je bila pridobljena. Mnenje o stopnji pridobljene izobrazbe v tujini poda center ENCI/NARIC, skladno s 4. in 8. členom Zakona o vrednotenju in priznavanju izobrazbe, zato je toženka utemeljeno zahtevala, da tožnik predloži to mnenje.

10Izločitev tožnikove vloge ni bila posledica diskriminacije tožnika. Kot to izhaja iz izpodbijane sodbe, pritožba tem ugotovitvam ne oporeka, je toženka opravila več poizvedb pri pravnikih na Občini B. in pristojnem ministrstvu, ali lahko upošteva predložene listine tožnika kot dokazilo o pridobljeni stopnji izobrazbe, vendar je prejela negativne odgovore, zato je tožnika pozvala na dopolnitev vloge. V pozivu k dopolnitvi vloge je bil tožnik poučen, kje lahko pridobi mnenje o stopnji pridobljene izobrazbe v tujini in da bo iz postopka imenovanja za ravnatelja izločen, če njegova dopolnitev ne bo pravočasna. Tožnik kljub pozivu dokazila o stopnji izobrazbe ni predložil v postavljenem roku niti ni pravočasno predlagal podaljšanja roka, zato je toženka njegovo vlogo utemeljeno izločila kot nepopolno. Takšno postopanje toženke glede na vse navedeno tudi po oceni pritožbenega sodišča ni bilo posledica diskriminiracije tožnika oziroma favoriziranja druge kandidatke.

11Ker niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. členom ZPP), prav tako pa toženka krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj slednji ni pripomogel k odločitvi v predmetni zadevi (prvi odstavek 155. člena ZPP).

¹ Prim. I U 960/2015, Pdp 628/2021.
² S tem pozivom je bil tožnik pozvan, da predloži potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo sodišča, da ni v kazenskem postopku, potrdilo iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in prevode listin tujih organov.