VDSS Sodba Psp 61/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ..., z dne 1. 3. 2023 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ..., z dne 3. 10. 2022 ter da se zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zaradi nedokončanega zdravljenja tožnika zavrne.

2Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče kršilo t.i. razpravno načelo in posledično tudi pravico tožnika do izjave. Tožnik se o okoliščinah, ki jih sodišče mimo oziroma preko trditvene podlage spora navaja v svoji odločitvi, sploh ni mogel izreči. Pri tem izpostavlja, da je nerazumljivo, zakaj je sodišče v celoti sprejelo mnenje sodnega izvedenca, pri čemer pa ni upoštevalo njegovega priporočila o novi oceni na invalidski komisiji po končani rehabilitaciji, torej po operaciji desnega kolena, ki je predvidena sredi leta 2024. Sodišče se ni opredelilo do trditev tožnika glede obstoja pravice do premestitve. V tem delu sodba ni obrazložena oziroma je pomanjkljiva. Obrazložena sodba pa je bistven del poštenega postopka in je samostojna ter avtohtona prvina pravice do poštenega sojenja, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave RS. Tožnik se sklicuje tudi na 6. člen EKČP ter na sodno prakso. S tem ko sodba ni ustrezno obrazložena, je podana tudi kršitev ustavne pravice do poštenega sojenja oziroma enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Tožnik je ves čas navajal, da zdravljenje še ni zaključeno, vendar pa omenjeno pri odločitvi ni bilo upoštevano. Tako tudi iz odpustnega pisma Terme A. z dne 6. 9. 2022 izhaja, da bo zdravstveno stanje tožnika možno ugotavljati šele po artroplastiki obeh kolen ter po zaključeni rehabilitaciji. Iz predložene dokumentacije izhaja, da se tožnikovo zdravstveno stanje izboljšuje, kar posledično pomeni, da bo tožnik po končanem zdravljenju in opravljenih rehabilitacijah zmožen opravljati organizirano delo pri delodajalcu. Tudi sodni izvedenec priporoča ponovno oceno na invalidski komisiji sredi leta 2024. Toženec in sodišče pri odločitvi ni upoštevalo trenutnega zdravstvenega stanja tožnika, temveč njegovo zdravstveno stanje iz pred dveh let. Neutemeljeno in pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca dovolj prepričljivo za zaključek, da sta izpodbijani odločbi toženca pravilni in zakoniti. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)¹ v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)² je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 1. 3. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 10. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožnika razvrstil v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznal pravico do invalidske pokojnine od 9. 8. 2022 dalje.

6Skladno s prvim odstavkom 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)³ je invalidnost po tem zakonu podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Šele v primeru, če je podana invalidnost, se zavarovanca razvrsti v ustrezno kategorijo invalidnosti.

7V spornem primeru je toženec v predsodnem postopku ugotovil, da je pri tožniku podana invalidnost. Zaradi ugotovitve, da tožnik ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela, je tožnika razvrstil v I. kategorijo invalidnosti in mu priznal pravico do invalidske pokojnine. Nasprotno pa tožnik meni, da zdravljenje še ni zaključeno in s tem tudi niso izpolnjeni pogoji za ugotovitev invalidnosti in posledično za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

8Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče sodbe ni ustrezno obrazložilo in da sodbe ni mogoče preizkusiti. Tožnik s temi pritožbenimi navedbami uveljavlja kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Po mnenju pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje jasna. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ti razlogi pa niso nejasni, niti med seboj v nasprotju. Razlogi sodbe tudi zadoščajo standardu zadostne obrazložitve. Sodišče prve stopnje je pojasnilo pravno podlago za odločitev ter povzelo izvedene dokaze, ki jih je tudi dokazno presodilo. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi izvedenih dokazov, predvsem na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca. Gre za prepričljivo izvedensko mnenje, katerega je sodišče tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljeno upoštevalo pri svoji odločitvi.

9Med strankama ni sporno ugotovljeno zdravstveno stanje. Tožnik je v mesecu marcu 2021 utrpel ishemično možgansko kap s posledično desnostransko hemiparezo. Opravil je rehabilitacijo v Inštitutu B. Ob zaključku je bila prisotna desnostranska hemipareza z večjo prizadetostjo zgornjega uda, medtem ko je bil v ožjih aktivnostih pretežno samostojen. Samostojno se je presedal in gibal z vozičkom oziroma z visoko hoduljo oziroma ortozo. Tožnik je voden tudi pri ortopedu zaradi artroze obeh kolen. 31. 5. 2020 je bil vstavljen TEP v levo koleno. Zaradi težav z desnim kolenom je prav tako načrtovan operativni poseg. Tožnik je na medikamentozni terapiji zaradi sladkorne bolezni ter zaradi zvišanega krvnega tlaka. Zdravi se tudi pri žilnem kirurgu zaradi težav s spodnjimi okončinami. Tudi sodni izvedenec ob osebnem pregledu ugotavlja prisotnost desnostranske hemipareze z večjo prizadetostjo zgornjega uda. Ob ugotovljenih zdravstvenih težavah sodni izvedenec strokovno prepričljivo ugotavlja, da je pri tožniku do izdaje izpodbijane dokončne odločbe prišlo do izgube delazmožnosti in je s tem v zvezi utemeljena I. kategorija invalidnosti.

10Tudi po stališču pritožbenega sodišča je izvedenec odgovoril na zastavljena vprašanja sodišča. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pri tožniku ni podana invalidnost, ker zdravljenje še ni zaključeno. Res je pri tožniku zaradi težav s kolenom predviden operativni poseg, kar pa še ne pomeni, da zdravljenje v smislu 63. člena ZPIZ-2 ni zaključeno. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi⁴ poudarilo, da je potrebno vprašanje konca zdravljenja v vsakem primeru posebej razčistiti. Tudi v primeru, če je z vidika medicinske stroke in doktrine pri pacientu indicirana nadaljnja diagnostika in terapevtska obravnava, je pri ocenjevanju invalidnosti potrebno upoštevati dejanski zdravstveni status vsakokratnega življenjskega primera v povezavi z delom, svojim poklicem in dejavnostjo iz tretjega oz. četrtega odstavka 63. člena ZPIZ-2. To še zlasti, če po dolgotrajni odsotnosti z dela zaradi bolezni, ni izboljšanja psihosomatskega funkcijskega statusa. Sicer pa invalidnost ni pogojena s trajno spremembo zdravstvenega stanja. Zaradi opustitve pogoja "trajna sprememba zdravstvenega stanja" iz definicije invalidnosti, je za pričakovana izboljšanja zdravstvenega stanja (ali pa tudi poslabšanja zdravstvenega stanja) v 94. členu ZPIZ-2 predpisan kontrolni pregled.

11V zvezi s predlogom sodnega izvedenca za kontrolni pregled v letu 2024 pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko tožnik v primeru izboljšanega zdravstvenega stanja pri tožencu zahteva uvedbo novega postopka za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Kot je to določeno v prvem odstavku 126. člena ZPIZ-2, na podlagi invalidnosti pridobljene pravice trajajo, dokler traja stanje invalidnosti, na podlagi katere je bila pridobljena pravica, razen v primerih izgube ali omejitve uživanja pravic, določenih s tem zakonom. Če nastanejo v stanju invalidnosti spremembe, zaradi katerih določena pravica preneha ali se spremeni, ta pravica preneha ali se spremeni od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe (drugi odstavek 126. člena). Nadalje je v četrtem odstavku določeno, da se ne glede na določbo drugega odstavka 126. člena ZPIZ-2, uživalcu invalidske pokojnine, ki se mu je zdravstveno stanje toliko izboljšalo, da je po mnenju invalidske komisije postal znova zmožen za delo, invalidska pokojnina izplačuje, dokler mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, če se v 30 dneh po prejemu odločbe o prenehanju pravice prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Navedena določba govori o morebitni spremembi v stanju invalidnosti (izboljšanje zdravstvenega stanja, do katerega lahko pride v bodoče). V času odločanja toženca pa je tožnikovo zdravstveno stanje narekovalo razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti in s tem v zvezi priznanje pravice do invalidske pokojnine.

12Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da toženec oziroma sodišče pri izdaji odločbe oz. sodbe ni upošteval trenutnega zdravstvenega stanja. Toženec je upošteval medicinsko dokumentacijo, kot je bila predložena s strani izbranega zdravnika dne 18. 3. 2022. Presojal je torej dejansko stanje kakršno je obstajalo v času odločanja. Predmet presoje sodišča sta bili izpodbijani odločbi toženca. Morebitne kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju pa so lahko predmet novega postopka pri tožencu, kot je že bilo pojasnjeno.

13Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da so zaključki sodišča protispisni. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, je sodišče svojo odločitev oprlo na mnenje sodnega izvedenca. V tem primeru tožnik protispisnosti niti ne utemelji. Prav tako sodišče ni kršilo razpravno načelo in posledično tožnikovo pravico do izjave. Sodišče je upoštevalo tožbene navedbe, prav tako je tožnika tudi zaslišalo na naroku za obravnavo. Po izvedenem dokaznem postopku je tožniku posredovalo pisno izvedensko mnenje sodnega izvedenca. Izvedenskemu mnenju tožnik ni ugovarjal, niti na naroku za glavno obravnavo dne 1. 12. 2023 ni podal drugih navedb oziroma dokaznih predlogov.

14Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

¹ Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 2/2004.
³ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
⁴ Glej Psp 133/2022 z dne 1. 6. 2022