VSM Sklep I Cpg 67/2024-2

I. Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka spremeni, tako izrek v tem delu sedaj glasi :

"Ugovoru tožene stranke z dne 11. 9. 2023 se delno ugodi in dodatni sklep o zavarovanju z dne 31. 8. 2023 v drugi alineji I. točke izreka sklepa (toženi stranki A. A., roj. ..., stan. ..., se prepoveduje vsakršno ravnanje, s katerim bi posegel in spremenil poslovni delež v obsegu 100 % v družbi B. B. d.o.o., ..., MŠ: ..., v nominalni vrednosti 7.500,00 EUR ter se ta prepoved vpiše v sodni register pri poslovnem deležu tožene stranke) razveljavi ter predlog za izdajo dodatnega sklepa o zavarovanju v tem delu zavrne."

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka ugovoru tožene stranke (v nadaljevanju toženca) z dne 11. 9. 2023 delno ugodilo in (dodatni) sklep o zavarovanju z dne 31. 8. 2023 v prvi alineji I. točke izreka razveljavilo ter predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrnilo, kar vse natančneje izhaja iz izreka v tem delu. V preostalem je ugovor toženca zavrnilo (točka II izreka sklepa). V točki III izreka je odločilo o stroških postopka zavarovanja, in sicer jih je pridržalo za končno odločbo.

2Toženec z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po njegovem bi moralo sodišče prve stopnje predlog za izdajo dodatnega sklepa o zavarovanju v celoti zavrniti. Pritožnik se sklicuje na 13. člen Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) in dodaja, da je bil predlog s strani družbe B. B. d.o.o. v zvezi z dokapitalizacijo družbe vložen dne 11. 7. 2023, torej pred izdajo (dodatnega) sklepa o zavarovanju z dne 31. 8. 2023. To pa pomeni, da že ta okoliščina preprečuje izdajo sklepa o zavarovanju in njegovo zaznambo v sodnem registru.

Sodišče prve stopnje je spregledalo, da izdana začasna odredba ne sme omejevati družbenika v njegovih korporacijskih upravičenjih v zvezi s poslovnim deležem. Predlog spremembe osnovnega kapitala z vpisom novega družbenika, vpisom novega poslovnega deleža in spremembo obstoječega poslovnega deleža družbe B. B. d.o.o. temelji na spremenjeni družbeni pogodbi, vpis v sodni register pa ima le deklaratorni učinek. S povečanjem osnovnega kapitala obstoječi družbenik zgolj uresničuje svoja upravljavska upravičenja iz poslovnega deleža, ki ne predstavljajo razpolaganja s poslovnim deležem. Pravdno sodišče ne more za nazaj poseči v že izvedeno dokapitalizacijo.

Prav to je sodišče prve stopnje doseglo z izdajo dodatnega sklepa o zavarovanju, ko je na eni strani delno zavrnilo dodatni predlog za zavarovanje, a hkrati odločilo, da se "tožencu prepoveduje razpolagalno upravičenje, s katerim bi posegel ali spremenil svoj poslovni delež". Sodišče prve stopnje izrecno navede, da gre za poslovni delež v obsegu 100%, ki pa se je že spremenil in po dokapitalizaciji znaša 49%. Sodišče prve stopnje nedopustno, za nazaj, posega v že izvedeno dokapitalizacijo družbe B. B. d.o.o, kar izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (točka 13). V tem delu obrazložitve pojasnjuje, da se je z ravnanjem toženca zmanjšalo njegovo premoženje v smislu preprečitve poplačila terjatve tožnice po drugem odstavku 270. člena ZIZ, pri čemer pa je bistveno, da se poslovni delež toženca v družbi v času trajanja tega pravdnega postopka ne spremeni (da se ohranja 100% delež).

Z izdajo dodatnega sklepa o zavarovanju bi se doseglo to, kar je sicer tožencu kot imetniku poslovnega deleža dopustno. Njegovo korporacijsko upravičenje namreč je, da se osnovni kapital družbe poveča, pa četudi na račun zmanjšanja poslovnega deleža. Ker imetnik novega poslovnega deleža nov poslovni delež pridobiva izvirno in ne na pravno poslovni podlagi od družbenika, mora biti na pasivni strani subjekt postopka tisti, ki povečanje osnovnega kapitala omogoča. To pa je družba B. B. d.o.o., kar zaključuje tudi sodišče prve stopnje v točki 11 obrazložitve. Obstoječi družbenik pri dokapitalizaciji ne sodeluje. Tudi zaradi tega je treba izdani dodatni sklep o zavarovanju razveljaviti.

Sodišče prve stopnje je torej zmotno uporabilo materialno pravo, storilo pa je tudi procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožnik ima v mislih verjeten obstoj terjatve, o katerem se sodišče prve stopnje v razlogih odločbe ni ustrezno izreklo.

Toženec predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni, tako da dodatni predlog za zavarovanje v celoti zavrne. Podrejeno se zavzema za njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V obeh primerih naj se o stroških odloči v korist toženca.

Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača vse pritožbene ugovore in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je določbe ZPP v postopku zavarovanja uporabilo v skladu s 15. členom ZPP.

5Sodišče druge stopnje je zadevo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP). Po tako opravljenem preizkusu ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. V nadaljevanju se sodišče druge stopnje opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so za sprejem odločitve bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6Sodišče druge stopnje v zvezi s predlogom, da se tožencu prepove vsakršno ravnanje, s katerim bi posegel in spremenil poslovni delež v obsegu 100% v družbi B. B. d.o.o., sicer soglaša z v večjem delu materialno pravnimi razlogi izpodbijanega sklepa v točkah 8 -11 obrazložitve. Ne glede na to pa je mnenja, da s predlaganim zavarovanjem tožnica ne more uspeti. Dejstvo namreč je, da se je toženec na podlagi svojega članskega položaja v družbi B. B. d.o.o., kot njen edini družbenik in nosilec članskih upravičenj, (že) odločil za povečanje osnovnega kapitala - sprejel je ustrezen sklep, s katerim je ustvaril korporacijsko podlago za to, da je lahko družba v postopku povečanja osnovnega kapitala proti vplačilu novega vložka v njeno premoženje, vplačniku tega vložka izdala nov poslovni delež in ga na ta način sprejela v svojo člansko strukturo. Svoje upravičenje je že realiziral (posegel je v strukturo poslovnega deleža), na njegovi podlagi pa sta družba in tretja oseba (C. C.) sklenili vpisno pogodbo, ki je specifičen institut korporacijskega prava.

7Ker je torej toženec že posegel v strukturo svojega poslovnega deleža (s prejetjem sklepa je določil način in pogoje, pod katerimi se osnovni kapital poveča), predlaganemu zavarovanju, s katerim se tožencu prepoveduje vsakršno ravnanje, s katerim bi posegel v njegov 100% poslovni delež v družbi B. B. d.o.o. oziroma ga spremenil, ni mogoče ugoditi.

8Pritožbeni ugovori v tej smeri so tako utemeljeni, zaradi česar je treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti na način, ki je razviden iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9Ker so stroški postopka zavarovanja del pravdnih stroškov, je sodišče druge stopnje (tako kot pred tem že sodišče prve stopnje) odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo.