VSL Sklep Cst 74/2024

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom stečajnemu dolžniku naložilo, da mora v treh mesecih po prejemu tega sklepa izprazniti: nepremičnino z ID znakom: del stavbe 000-1, ki v naravi predstavlja stanovanje na naslovu ..., in jo izročiti upraviteljici.

2A. A. je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Upraviteljica na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnica trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj stečajni dolžnik, ki je njen mož, v nepremičnini, na katero se nanaša izpodbijani sklep, ni živel sam z mamo, ampak je vse od sklenitve zakonske zveze živela v njej z njim tudi pritožnica ter več desetletij v to nepremičnino, ki predstavlja njun dom, vlagala skupaj z dolžnikom. Trdi, da je tako solastnica navedene nepremičnine, ki je del skupnega premoženja, čeprav zaradi stroškov nikoli ni uveljavljala ugotovitve obsega skupnega premoženja in ugotovitve solastnine ter zato v stečajnem postopku tudi ni uveljavljala izločitvene pravice. Z izpodbijanim sklepom tako naj ne bi bilo poseženo samo v pravico do doma stečajnega dolžnika, ampak tudi v pravico do doma pritožnice kot upnice. Pritožnica navaja, da ima na navedenem naslovu vseskozi prijavljeno stalno prebivališče in že več desetletij živi v zadevni nepremičnini, ki predstavlja njen dom in dom njene družine, saj sta s stečajnim dolžnikom in pritožnico v mladosti živela tudi sinova, ki sta lastnika vsak svojega stanovanja v stavbi, del katere je zadevna nepremičnina in ki predstavlja njihov dom. Navaja, da pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna, da upniki in dolžnik svoje pravice uresničujejo z zoženim dometom, tako da pri izvrševanju pravice enega ne pride do prekomernega posega v pravico drugega. V danem primeru pa naj bi bilo treba upoštevati, da imata na nepremičnini, ki je predmet prodaje, predkupno pravico sinova stečajnega dolžnika, ter da je zato ob tehtanju vseh okoliščin zadeve potrebno pretehtati, da v primeru uveljavitve predkupne pravice sinov izročitev nepremičnine nikakor ne bi bila otežena.

6Kot je razvidno iz zgoraj navedenega, pritožnica že sama navaja, da pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave ni absolutna. Omejena je z (ustavnim) varstvom pravic in koristi drugih. Izpraznitev stanovanjske hiše v postopku osebnega stečaja je pomembna zaradi doseganja cilja, to je prodaje nepremičnine in posledično poplačila dolžnikovih obveznosti. Dolžnikovo temeljno materialnopravno upravičenje uporabljati stanovanje se je tako z začetkom stečajnega postopka nujno omejilo zaradi dosege drugega, ravno tako ustavno dopustnega cilja, to je pravice upnikov kot imetnikov obligacijske terjatve, ki mora biti učinkovito uveljavljena v postopku prisilnega poplačila v stečajnem postopku.¹

7Z zadnjo novelo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP² upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP. Takšni spremembi je botrovala odločba Ustavnega sodišča U-I-171/16-15, Up-793/16-25 z dne 11. 7. 2019, ki se je sicer nanašala na razveljavitev 71. člena ZIZ, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Cilj drugega odstavka 71. člena ZIZ naj bi bil uravnotežiti nasprotujoče si interese upnika in dolžnika. Ustavno sodišče je presojalo, ali je za izpodbijano omejitev odloga izvršbe iz posebno upravičenih razlogov na največ tri mesece in le enkrat podan razumen in stvaren razlog in ugotovilo, da je zakonsko predvidena presoja sodišča v pomembnem delu onemogočena zaradi zakonskih omejitev in sicer: 1. obdobja, za katero je mogoče odložiti izvršbo (najdlje za tri mesece) in 2. odloga zgolj enkrat. Navedeno naj bi onemogočalo sodišču, da bi opravilo presojo glede na vse okoliščine primera. Izpodbijani del drugega odstavka 71. člena ZIZ je po mnenju Ustavnega sodišča spodkopaval uresničitev namena odloga, to je omogočiti varstvo dolžnikovega položaja v tistih izjemnih primerih, ko bi intenzivnost izpraznitve in izročitve nepremičnine nasprotovala doseženim civilizacijskim vrednotam in zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva ter bi odrekala skrb za človeka. Ustavno sodišče je zaključilo, da je drugi odstavek 71. člena ZIZ v delu, v katerem odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kolikor se nanaša na izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, v neskladju s pravico iz 35. člena Ustave.³ Do drugačne zakonske ureditve je Ustavno sodišče RS kot način izvršitve določilo, da sodišča odločajo o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, po drugem odstavku 71. člena ZIZ tako, da bo ob upoštevanju vseh okoliščin primera, doseženo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Navedeni predlog za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ naj bi bilo dovoljeno podati najkasneje 14 dni pred datumom izpraznitve in izročitve stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, razen če so posebno upravičeni razlogi nastali kasneje, ali je bilo dolžniku onemogočeno, da bi podal predlog v navedenem roku.

8Predlagatelj je ob pripravi novele ZFPPIPP-H navedel, da čeprav se ugotovljena ustavna neskladnost nanaša na določbe ZIZ, ugotavlja, da bi do navedenega očitka lahko prišlo tudi v zvezi z določbo drugega in tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP. S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je tako zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.

9Pritožnica torej trditev, da stanovanje, na katerega se nanaša izpodbijani sklep, predstavlja njen dom in dom stečajnega dolžnika, ne more uspešno uveljavljati s pritožbo zoper izpodbijani sklep. Niti ne trditev, da imata na nepremičnini, ki je predmet prodaje, predkupno pravico sinova stečajnega dolžnika. Te pa bo lahko uveljavljala v postopku izpraznitve stanovanja.

10Pritožnica tudi ne more uspeti s trditvami, da je solastnica navedene nepremičnine, ki je del skupnega premoženja, saj teh ni z ničemer dokazala niti jih ni konkretizirala. Ostale so tako le na ravni splošno zatrjevanega. Svoj pravni položaj pa bi si pritožnica lahko zavarovala s prijavo izločitvene pravice v tem postopku osebnega stečaja, česar kot to trdi sama, ni storila. Zato tudi v tem delu njena pritožba ni utemeljena.

11Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Tako VSL sklep Cst 185/2020 z dne 2. 6. 2020.
² Ta se glede na določbo drugega odstavka 137. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju uporablja tudi v postopkih, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZFPPIPP-H.
³ Ugotovljena ustavna neskladnost je bila odpravljena z novelo ZIZ-M.