UPRS Sodba III U 202/2023-9

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožnik je po pooblaščencu dne 29. 8. 2023 pri Okrožnem sodišču v Kopru (v nadaljevanju toženka) vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem tretje stopnje za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (v nadaljevanju ZVZ) zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 83264/2022 z dne 17. 8. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 83264/2022 z dne 25. 4. 2023. Z dopolnitvijo prošnje z dne 1.9. 2023 je še predlagal, naj se mu BPP dodeli tudi za odgovor na vlogo VDT in za posvete v Zavodu za prestajanje kazni zapora Koper, (v nadaljevanju ZPKZ Koper). Kot morebitnega izvajalca storitve BPP je predlagal odvetnika A. A. iz ...

2Toženka je z odločbo Bpp 774/2023 z dne 10. 10. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila. V obrazložitvi citira določbe 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter pojasnjuje, da mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči kumulativno izpolnjevati dva kriterija, in sicer materialni ali subjektivni kriterij ter objektivni kriterij v skladu z določbo 24. člena tega zakona. Po slednjem kriteriju toženka presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec predlaga dodelitev BPP, zlasti, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh ter da je pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj.

3Toženka navaja, da je pri odločanju pregledala tožnikovo prošnjo z navedbo razlogov za vložitev ZVZ, njeno dopolnitev in priloženo ter pridobljeno dokumentacijo, t.j. osnutek ZVZ in sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 83264/2022 z dne 17. 8. 2023.

4Toženka v nadaljevanju povzema vsebino tožnikove prošnje za dodelitev BPP, v kateri tožnik navaja, da bo ZVZ vložil, ker višje sodišče ni opravilo obravnave in zaslišalo stranke, ker vsebinsko ni obravnavalo pritožbe tožnika v maternem jeziku, niti te ni prevedlo v slovenščino, nadalje zaradi napačne pravne kvalifikacije po 308. členu KZ-1, zaradi neizvedbe dokazov, zaradi odstopanja od sodne prakse glede višine kazni, zaradi neustavnosti novele KZ-1G glede 308. člena KZ-1 in zaradi nepravilnega tolmačenja glede varnostnih ukrepov.

5Toženka pojasnjuje, da je ZVZ v skladu s prvim odstavkom 420. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mogoče vložiti le zaradi: kršitev kazenskega zakona, bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka, če so te kršitve vplivale na zakonitost sodne odločbe. Ni pa mogoče ZVZ vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Na kršitve iz prvega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik ZVZ sklicevati le, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.

6V nadaljevanju toženka povzema odločitev iz sodbe Okrožnega sodišča v Kopru I K 83264/2022 z dne 25. 4. 2023, s katero je bil tožnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena KZ-1, izrečena pa mu je bila kazen enega leta in pet mesecev zapora, denarna kazen v višini 200 dnevnih zneskov po 2,00 EUR, skupaj 400,00 EUR, stranska kazen izgona tujca iz države za čas treh let ter varnostni ukrep odvzema avtomobila in mobilnega telefona s SIM kartico. Pojasnjuje, da sta se zoper navedeno sodbo pritožila tožnik kot obsojenec (zaradi odločbe o sankciji) in njegov zagovornik ter da je Višje sodišče v Kopru po opravljeni javni seji dne 3. 8. 2023 in dne 17. 8. 2023 s sodbo III Kp 83264/2022 z dne 17. 8. 2023 pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, pritožbo zagovornika pa kot prepozno zavrglo.

7V zvezi z navedbami, ki jih je tožnik podal v prošnji za BPP glede razlogov za vložitev ZVZ, toženka obrazlaga, da tožnik ni izkazal nobene kršitve kazenskega postopka, saj zgolj golo dejstvo, da višje sodišče ni opravilo obravnave in zaslišalo stranke, brez pojasnila, kako naj bi to vplivalo na zakonitost sodbe, samo po sebi ne predstavlja kršitve, ki bi jo lahko tožnik uspešno uveljavljal z ZVZ. Očitno neutemeljena je tudi navedba, da višje sodišče vsebinsko ni obravnavalo pritožbe tožnika v maternem jeziku, niti te ni prevedlo v slovenščino. Višje sodišče je namreč pritožbo tožnika, ki se je zoper sodbo pritožil zaradi odločbe o sankciji obravnavalo vsebinsko in pri tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno upoštevalo vse relevantne okoliščine pri odmeri kazni in pravilno odmerilo višino predpisane zaporne in denarne kazni. Zagovornik kot razlog za vložitev ZVZ ne navaja nobenega novega dejstva ali okoliščine, ki jih tožnik ne bi že sam uveljavljal v svoji pritožbi, katere je pritožbeno sodišče vsebinsko že obravnavalo ter glede katerih se je tudi ustrezno opredelilo. Toženka še utemeljuje, da je bilo tožniku zagotovljeno varstvo njegovih pravic in pravnih interesov z dodelitvijo BPP z odločbo Bpp 424/2023 z dne 6. 6. 2023, s katero mu je bila dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 83264/2022 z dne 25. 4. 2023 in za zastopanje na seji pritožbenega senata Višjega sodišča v Kopru I K 83264/2022, in sicer od 27. 4. 2023 dalje, vendar zagovornik (izvajalec BPP) pritožbe ni vložil pravočasno, zaradi česar je prosilec izgubil pravico sklicevati se na kršitve, ki jih je imel možnost uveljavljati v pritožbi. Navedbe, ki jih je zagovornik podal v prošnji za dodelitev BPP, so tako neutemeljene oziroma jih je v svoji sodbi zavrnilo že Višje sodišče v Kopru.

8Toženka zaključuje, da tožnik z razlogi, navedenimi v prošnji, nima verjetnih izgledov za uspeh z ZVZ, saj ni niti s stopnjo verjetnosti izkazal, da bi z razlogi, kot jih navaja v ZVZ, v predmetnem postopku uspel in je zato prošnja tožnika očitno nerazumna. Dodaja, da je tožnik po pooblaščencu v dopolnitvi prošnje z dne 1. 9. 2023 navedel še, da bo potrebno odgovoriti tudi na vlogo VDT in da bo potrebnih več posvetov v ZPKZ Koper za odgovor na vlogo VDT. Glede dopolnjene prošnje toženka navaja, da je vprašljivo, ali je navedeno sploh šteti za zahtevek za dodelitev BPP, da pooblaščenec tožnika ni predložil vloge VDT, na katero naj bi bilo potrebno odgovoriti in tako ni izkazal, da je bila takšna vloga VDT sploh vložena oziroma ni izkazal, da jo je prejel v odgovor. Razvidno tudi ni, ali je še odprt rok za odgovor, ravno tako niso navedeni argumenti, ki bi jih uveljavljal v odgovoru in niso pojasnjeni razlogi, zakaj je treba podati odgovor na vlogo oziroma kako bi bile s tem zavarovane pravice in pravni interesi tožnika. Pooblaščenec tožnika tudi ni pojasnil dejstev oziroma okoliščin, zaradi katerih je zadeva toliko zapletena, da je v tej fazi potrebnih več posvetov v ZPKZ Koper. Glede na navedeno je toženka štela, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP tudi v tem delu neutemeljena.

9Ker ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP, je toženka tožnikovo prošnjo za BPP zavrnila. Dodaja, da zakonska možnost vložitve ZVZ (oziroma možnost podati odgovor na vlogo nasprotne stranke), čeprav z majhno objektivno verjetnostjo za uspeh, še ne pomeni, da je tožnik samodejno upravičen do dodelitve BPP, ko je že bil deležen poštenega sojenja na prvi stopnji. Ker je toženka prošnjo zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP, ni presojala, ali tožnik izpolnjuje subjektivni (materialni) kriterij za dodelitev BPP.

10Tožnik je zoper odločitev toženke vložil tožbo v upravnem sporu in sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravi ter odloči, da se v celoti ugodi njegovi prošnji za dodelitev BPP, oziroma podrejeno, da zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, pri čemer naj se kot izvajalca BPP določi odvetnika A. A. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišču še predlaga, naj ga oprosti plačila sodne takse v tem postopku.

11V tožbi navaja, da je toženki posredoval ZVZ in meni, da je vsebinski pogoj za dodelitev BPP izpolnjen. Zatrjuje, da so bili kršeni 1., 2. in 13. člen ZBPP, ter nato navaja zakonske določbe, ki so relevantne za ugotavljanje materialnega položaja prosilca. Če mu ne bo odobrena BPP, bo moral sam plačevati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar je v nasprotju z ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo toženke diskriminiran glede na druge upravičence do BPP, katerim je bila prošnja ugodena. Očitno diskriminiran je bil tudi zaradi svojega stanu, s tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom ZBPP, ki določa, da je BPP namenjena uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakosti pred zakonom, kar pomeni, da prosilec za BPP ne sme biti diskriminiran zaradi nobene svoje osebne okoliščine, tudi ne zaradi svojega stanu, kateremu pripada. Kot nadalje ugovarja tožnik, je izpodbijana odločba tudi neobrazložena, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zakaj konkretno je toženka zavrnila njegovo prošnjo za dodelitev BPP, čeprav izpolnjuje materialni in vsebinski pogoj. Poleg izpodbijane odločbe prilaga dopolnitev prošnje za BPP s prilogo (osnutek ZVZ), predlaga pa tudi svoje zaslišanje.

12Toženka je sodišču predložila spis zadeve Bpp 774/2023, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

13Tožba ni utemeljena.

14Sodišče uvodoma ugotavlja, da iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnikov pooblaščenec 26. 10. 2023 Okrožnemu sodišču v Kopru (kazenski vpisnik) sporočil, da je tožnik umrl v Nemčiji za rakom, kljub temu pa je kasneje (14. 11. 2023) vložil tožbo v tem upravnem sporu in to s pooblastilom tožnika, datiranim z istim dnem. Ker sodišče ni razpolagalo z dokazilom o tožnikovi smrti, niti iz upravnega spisa ni bilo razvidno ali je tožnik dejansko umrl in kdaj naj bi umrl, je sodišče tožnikovega pooblaščenca in toženko z dopisom z dne 4. 12. 2023 pozvalo, naj sodišču to sporočita in predložita dokazilo o tožnikovi smrti kolikor z njim razpolagata. Sodišče se je namreč želelo prepričati, ali so sploh izpolnjene procesne predpostavke za predmetni upravni spor. Sodišče uradnega podatka o tem ni prejelo, zato tudi navedb v zvezi s tem, ki temeljijo zgolj na sporočilu tožnikovega pooblaščenca, ne more upoštevati.

15Sodišče na podlagi listin upravnega spisa, izpodbijane odločbe in tožbe ugotavlja, da med strankama ni sporno, da je tožnik po svojem pooblaščencu pri toženki vložil prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je navedel, da to pomoč potrebuje za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem tretje stopnje za vložitev ZVZ zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru III Kp 83264/2022 z dne 17. 8. 2023 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 83264/2022 z dne 25. 4. 2023, z dopolnitvijo prošnje pa predlagal, naj se mu BPP dodeli tudi za odgovor na vlogo VDT in za posvete v ZPKZ Koper. Sporno tudi ni, da je v prošnji navedel, da namerava vložiti ZVZ, ker pritožbeno sodišče ni opravilo obravnave in zaslišalo stranke, ker vsebinsko ni obravnavalo pritožbe v maternem jeziku, niti te ni prevedlo v slovenščino, nadalje zaradi napačne kvalifikacije po 308. členu KZ-1, zaradi neizvedbe dokazov, zaradi odstopanja od sodne prakse glede višine kazni, zaradi neustavnosti novele KZ-1G glede 308. člena KZ-1 in zaradi nepravilnega tolmačenja glede varnostnih ukrepov.

16Sodišče ugotavlja, da je toženka v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da mora prosilec za BPP v skladu z določbami 11. do 24. člena ZBPP kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje materialnega oziroma subjektivnega kriterija in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu z določbo 24. člena ZBPP. Ker je toženka odločila, da tožnik objektivnega kriterija ne izpolnjuje, ni presojala ali izpolnjuje subjektivni kriterij. Odločitev, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, je toženka sprejela na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji o dodelitvi BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Pri svoji odločitvi je upoštevala tudi določbe ZKP, ki urejajo izredno pravno sredstvo ZVZ ter pojasnila, da je bila tožniku z odločbo Bpp 424/2023 z dne 6. 6. 2023 dodeljena BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I K 83264/2022 z dne 25. 4. 2023 in za zastopanje na seji pritožbenega senata višjega sodišča in sicer od 27. 4. 2023 dalje, vendar zagovornik pritožbe ni vložil pravočasno, zaradi česar je tožnik izgubil pravico sklicevati se na kršitve, ki bi jih lahko uveljavljal že v pritožbi. Nadalje je toženka pojasnila, da ne držijo navedbe pooblaščenca, podane v prošnji za dodelitev BPP, da sodišče ni vsebinsko obravnavalo pritožbe tožnika v maternem jeziku in da pritožbe ni prevedlo v slovenščino. Višje sodišče je namreč pritožbo tožnika, ki se je pritožil zaradi odločbe o sankciji, vsebinsko obravnavalo in pri tem ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo vse relevantne okoliščine pri odmeri kazni in pravilno odmerilo tako zaporno kot tudi denarno kazen, pooblaščenec pa z ZVZ ne navaja nobenih novih okoliščin, ki jih tožnik ne bi že sam uveljavljal v svoji pritožbi. Toženka dodaja, da je neutemeljena tudi navedba pooblaščenca, da višje sodišče ni opravilo obravnave in zaslišalo stranke. Ta navedba je brez pojasnila, kako naj bi to vplivalo na zakonitost sodbe, sama po sebi pa ne predstavlja kršitve, ki bi jo lahko tožnik uspešno uveljavljal z ZVZ. Sklene, da so navedbe, podane v prošnji za BPP, neutemeljene oziroma jih je v svoji sodbi zavrnilo že višje sodišče in zato tožnik v vložitvijo ZVZ nima verjetnih izgledov za uspeh. Glede dop0lnjene prošnje za dodelitev BPP je toženka pojasnila, da pooblaščenec ni predložil vloge VDT in tako ni izkazal, da je bila takšna vloga sploh vložena oziroma ni izkazal, da jo je prejel v odgovor, poleg tega ni pojasnil okoliščin, zaradi katerih je zadeva toliko kompleksna, da je v tej fazi potrebnih več posvetov v ZPKZ Koper. Toženka je tako štela, da je prošnja pooblaščenca za dodelitev BPP tudi v tem delu neutemeljena.

17Sodišče ugotavlja, da tožnik opisanih dejanskih ugotovitev in presoje toženke v tožbi ne prereka, pač pa le navaja, da je toženki poslal ZVZ, citira določbo 1. člena ZBPP ter nekonkretizirano zapiše, da so mu bili kršeni 1., 2. in 13. člen ZBPP, ne da bi pojasnil iz katerih razlogov nasprotuje izpodbijani odločitvi. Toženka je razloge za svojo odločitev, ki so povzeti v obrazložitvi te sodbe, pojasnila in jih argumentirala z za zadevo relevantnimi materialnimi predpisi, sodišče pa se do ugovorov tožnika, ki niso konkretizirani in utemeljeni, ne more opredeljevati. Konkretizirano tožnik ugovarja le, da so bile kršene določbe, ki so relevantne za ugotavljanje materialnega položaja prosilca, vendar pa sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da toženka po tem, ko je ugotovila, da tožnik objektivnega kriterija za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP ne izpolnjuje, utemeljeno ni presojala, ali izpolnjuje finančni kriterij in ni ugotavljala tožnikovega materialnega položaja. Ti tožbeni ugovori torej ne morejo pripeljati do drugačne odločitve v zadevi, saj zanjo niso bistveni. Prav tako tožnik ne more uspeti zgolj s posplošenim zatrjevanjem, da ga je toženka diskriminirala in kršila določbo 14. člena Ustave RS, saj iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi toženko pri njenem odločanju vodili motivi oziroma osebne okoliščine v zvezi s tožnikom izven sfere pravnega odločanja, kot pavšalno namiguje tožnik.

18Ob upoštevanju vsega doslej navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev toženke pravilna in zakonita, svojo odločitev pa je toženka tudi pojasnila in utemeljila. Skladno s tem je sodišče tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Odločitev je sodišče sprejelo, ne da bi izvedlo glavno obravnavo in izvajalo dokaze, saj tožnik dejanskih ugotovitev toženke, ki so podlaga za izpodbijano odločbo, s tožbo ni prerekal (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

19Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

20Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.