VSC sklep I Ip 368/2011

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo dolžnika štelo za umaknjeno zaradi neplačila sodne takse, saj dolžnik niti ob vložitvi pritožbe niti v roku, ki mu ga je sodišče določilo v plačilnem nalogu, ni plačal sodne takse za pritožbo, prav tako pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

Zoper sklep so se dolžniki pravočasno pritožili. Navajajo, da so zoper plačilni nalog vložili ugovor, zato vztrajajo pri navedbah iz ugovora z dne 17. 11. 2011, kot tudi pri pritožbenih navedbah iz pritožbe z dne 2. 11. 2010. Predlagajo spremembo izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbene presoje je odločitev sodišča o domnevi umika pritožbe dolžnikov z dne 2. 11. 2010 zoper sklep izvršilnega sodišča z dne 20. 10. 2011, s katerim je sodišče odločilo o ugovoru z dne 17. 5. 2010, zaradi neplačila sodne takse.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v 8. členu določa plačilo sodne takse kot procesno predpostavko za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. V prvem odstavku 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v postopku izvršbe in zavarovanja uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), pa so taksativno naštete vloge, ob vložitvi katerih mora biti plačana taksa, med katerimi je našteta tudi pritožba. Iz drugega in tretjega odstavka istega določila nadalje izhaja, da sodišče v primeru, če taksa ni plačana najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo takse in je bila stranka opozorjena na posledice ter niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena. Enaka posledica (domneva umika vloge oziroma pritožbe) pa je v primeru neplačila sodne takse in neobstoju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse določena tudi v prvem, drugem in tretjem odstavku 29.b člena ZIZ. Pritožniki s pritožbo ne izpodbijajo ugotovitve sodišča, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse niso podani, prav tako pa ne izpodbijajo zaključka sodišča, da takse za pritožbo z dne 2. 11. 2010 niso plačali.

Dolžniki neutemeljeno vztrajajo pri navedbah iz ugovora zoper plačilni nalog z dne 17. 11. 2010, saj te ne morejo biti predmet pritožbene presoje, ker iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje na te ugovorne navedbe že odgovorilo s sklepom z dne 25. 11. 2011, pritožba zoper ta sklep pa je bila zavržena s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 9. 5. 2011. Prav tako pa dolžniki neutemeljeno vztrajajo pri navedbah pritožbe z dne 2. 11. 2010, saj slednje pritožbeno sodišče ne more meritorno (vsebinsko) obravnavati, ker dolžniki ob njeni vložitvi in tudi po pozivu prvostopenjskega sodišča zanjo niso plačali sodne takse, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso podani. Zato je materialnopravni zaključek, da se šteje pritožba dolžnikov z dne 2. 11. 2010 za umaknjeno, pravilen.

Ker niso podani razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo pritožbo dolžnikov, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in potrditi izpodbijani sklep prvostopnega sodišča (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).