UPRS Sklep in sodba III U 210/2023-12

I. Tožba tožnice A. A. se zavrže.

II. Tožba tožnika B. B. se zavrne.

1B. B. (v nadaljevanju tožnik) je pri Okrožnem sodišču v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) dne 25. 9. 2023 vložil tri prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, in sicer za pravno svetovanje in zastopanje v postopku št. DoR 250/2023 (tožena stranka je prošnjo vodila pod št. Bpp 860/2023), za pravno svetovanje in zastopanje v postopku št. P 684/2015 (tožena stranka je prošnjo vodila pod št. Bpp 861/2023) in za pravno svetovanje in zastopanje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Sežani št. I 41/2023 (tožena stranka je prošnjo vodila pod št. Bpp 862/2023). K vsem vlogam je priložil izjavo, v kateri je navedel, da prejema pokojnino v Italiji, da v Republiki Sloveniji nima transakcijskih računov, da nima premoženja ter da pa je bil 27. 6. 2023 izseljen iz naslova ... blizu ..., in to iz hiše, ki jo je leta 2003 kupil s pošteno prisluženim denarjem.

2Tožena stranka je tožnikove prošnje z odločbami št. Bpp 860/2023, Bpp 861/2023 in Bpp 862/2023, vse z dne 18. 10. 2023 (v nadaljevanju izpodbijane odločbe) zavrnila. V (enakih) obrazložitvah izpodbijanih odločb je citirala določbe 11., 12. in 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), nato pa pojasnila, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z ZSVarPre, ki v trenutku odločanja znaša 930,68 EUR.

3Tožena stranka je v izvedenih postopkih ugotovila, da je tožnik državljan Italije, s stalnim prebivališčem na naslovu ... V prošnji ni navedel, da bi imel družinske člane, iz uradnih evidenc pa izhaja, da je razvezan. Tožena stranka ga je zato štela kot samsko osebo. Iz uradne evidence Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) izhaja, da tožnik v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje ni prejel obdavčljivih dohodkov. V Republiki Sloveniji nima transakcijskega računa. Po pozivu sodišča je tožnik predložil dokazilo o višini pokojnine, ki jo prejema v tujini, iz katerega izhaja, da je v mesecu marcu 2023 prejel 1.668,78 EUR iz tega naslova. Ker ni predložil nobenega drugega dokazila, iz katerega bi izhajalo, da v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje ni prejel mesečno takega zneska pokojnine, je tožena stranka znesek 1.668,78 EUR upoštevala kot tožnikovo mesečno pokojnino. Skladno s tem je ugotovila, da tožnikovi mesečni dohodki presegajo 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je v času vložitve prošnje znašal 930,68 EUR. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je zato njegovo prošnjo zavrnila. Pojasnjuje še, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena dva kriterija, in sicer materialni ali subjektivni kriterij ter objektivni kriterij. Ker tožnik materialnega kriterija ne izpolnjuje, tožena stranka objektivnega kriterija ni presojala.

4Tožbo zoper izpodbijane sklepe sta vložila tako A. A. (v nadaljevanju tožnica) kot tudi tožnik. Zahtevata, da sodišče na temelju regularnosti, pravilnosti in zakonitosti, skladno z Ustavo, Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Zakonom o varstvu pred diskriminacijo, ter na zakonski podlagi Ustave, Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Obligacijskega zakonika (OZ) ugodi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V nadaljevanju citirata določbe 8., 9. in 10. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) ter 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navajata, da sta se zaradi hudih nesreč in okoliščin ter krivic, ki se jima dogajajo od leta 2010, znaša v socialni stiski. Sta brez imetja in brez doma, saj sta bila deložirana 26. in 27. 6. 2023. Tožnik je bil v letu 2003 preslepljen ob nakupu stanovanjske hiše na naslovu ... Od leta 2012 do leta 2023 sta bivala v stanovanju brez dostopa do električnega omrežja. Menita, da ni narobe, če država, kot skrbnik za fizično in socialno varnost oseb, pomaga ljudem v nesreči in s tem ne bo nihče v ničemer prikrajšan. Tožnik si je pokojnino zaslužil z delom v metalurški industriji. Slovenskega jezika ne obvlada, je brez avta, nima nepremičnin v Republiki Sloveniji, niti nima tu odprtega transakcijskega računa. ZPP določa pravno pomoč za prava nevešče stranke, kar je tudi ustavno načelo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

5Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6Sodišče je v zadevi 24. 1. 2024 opravilo javno glavno obravnavo, ki se je je udeležila tožnica. Tožnikov izostanek je zaradi zdravstvenih razlogov opravičila in predlagala, naj se postopek izvede kljub njegovi odsotnosti. Tožena stranka na obravnavo ni pristopila, je pa po pozivu sodišča z dopisom z dne 8. 1. 2024 sporočila, da predlaga, da sodišče v zadevi odloči na podlagi listinskih dokazov iz upravnih spisov.

7Tožnica je na glavni obravnavi vztrajala pri vloženi tožbi in razlogih zanjo. Povedala je, da se je za vložitev tožbe, četudi ni bila stranka v postopkih izdaje izpodbijanih aktov, odločila zato, ker je od leta 2010 v partnerski zvezi s tožnikom. Prav v tem letu so se pričele tožnikove težave z C. C., od katerega je tožnik kupil nepremičnino. Sodni postopki so se pričeli s kazensko in pravdno zadevo, sedaj se nadaljujejo pravde. Tožnik ne govori slovenskega jezika in ga zato v postopkih zastopa odvetnik. Odvetnik Č. Č. jima je svetoval, naj zaprosita za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki je namenjena ljudem v socialni stiski. S tožnikom sta se najprej obrnila na službo brezplačne pravne pomoči Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je dobro organizirana in stranke, ki niso vešče pravnih opravil, usmerja v pravi smeri, vendar pa so jih od tu napotili na Okrožno sodišče v Kopru glede na kraj njunega bivanja. Po tem, ko je bil tožnik deložiran, se je njegovo zdravje in splošno počutje zelo poslabšalo, hkrati pa je to zanju pomenilo, da sta se srečala z večjimi stroški, in to ne samo za sodne postopke, pač pa tudi zato, ker sta z deložacijo izgubila vse tisto, kar sta si pripravila za ogrevanje. Ostala sta na cesti. Tožnica je pojasnila, da je v precejšnjem številu postopkov, ki se vodijo, tudi ona stranka v postopku, ne pa v vseh. S tožnikovo vednostjo je zanj sestavila prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tožnik pa jih je podpisal.

8V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo listine upravnih spisov, ki so predmet tega postopka.

9Sodišče pojasnjuje, da je ob smiselni uporabi 42. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) presojalo pravilnost in zakonitost vseh treh izpodbijanih odločb v enotnem sodnem postopku in jih ni razdruževalo v ločene postopke. Če stranka s tožbo izpodbija več upravnih aktov, jih lahko sodišče obravnava v enotnem postopku, če ti akti temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi. V predmetni zadevi je sicer tožnik pri toženi stranki uveljavljal tri zahtevke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za različne sodne postopke, vendar pa je iz obrazložitev vseh treh izpodbijanih odločb razvidno, da odločitve tožene stranke temeljijo na istem dejanskem stanju in isti pravni podlagi. Ker je tožnik zoper vse tri izpodbijane odločbe tožene stranke vložil tudi eno samo tožbo, je sodišče zato vse tri izpodbijane akte presojalo v enotnem postopku.

K točki I izreka:

10Sodišče je tožbo tožnice A. A. zavrglo.

11V upravnem sporu je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta (prvi odstavek 17. člena ZUS-1). Status stranke v upravnem sporu je torej pogojen z njenim procesnim položajem v upravnem postopku in zato za vložitev tožbe ne zadošča le zatrjevanje dejanskega interesa.

12Sodišče ugotavlja, da tožnica s tožbo izpodbija odločbe tožene stranke, ki pa niso bile izdane njej, pač pa tožniku. Tožnica v postopkih tožene stranke ni bila niti stranka niti stranski udeleženec niti takega položaja v upravnem postopku ni zahtevala in zato po določbi prvega odstavka 17. člena ZUS-1 tudi ne more biti stranka v postopku upravnega spora. Sodišče je zato njeno tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1¹ zavrglo.

K točki II izreka:

13Sodišče je tožbo tožnika B. B. zavrnilo.

14Po presoji sodišča so izpodbijane odločitve tožene stranke pravilne in zakonite, izhajajo iz podatkov v upravnih spisih ter imajo oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, kar vse je pojasnila in utemeljila v obrazložitvah izpodbijanih odločb. Sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanih odločbah v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

15Tožena stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP in ustaljeno sodno prakso pravilno ugotavlja, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena dva pogoja: materialni oziroma subjektivni pogoj in vsebinski oziroma objektivni pogoj. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči.

16Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 12. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 12. člena ZBPP). Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 8. členu ZSVarPre in znaša 465,34 EUR, njegov dvakratnik pa 930,68 EUR. Do brezplačne pravne pomoči je torej upravičen prosilec, ki ima dohodek, ki tega zneska ne presega.

17Tožena stranka je na podlagi potrdila o pokojnini, ki ji ga je po njenem pozivu predložil tožnik, ugotovila, da tožnik v Italiji prejema pokojnino v višini 1.668,78 EUR mesečno. Temu tožnik v tožbi ne oporeka, prav tako tudi ne oporeka ugotovitvi tožene stranke, da v Republiki Sloveniji v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje ni prejel obdavčljivih dohodkov in da v Sloveniji nima odprtega transakcijskega računa. Tožnik v tožbi tudi ne oporeka, da iz uradnih evidenc izhaja, da je razvezan in zaključku tožene stranke, da se zato šteje za samsko osebo. Tožnica je na glavni obravnavi sicer povedala, da sta s tožnikom v partnerski zvezi že od leta 2010 dalje, vendar pa tega podatka tožnik v prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel (II. točka obrazca - podatki o družinskih članih prosilca) in ga zato tožena stranka tudi ni mogla upoštevati. Podlaga za odločitev tožene stranke so bili prav podatki, s katerimi je razpolagala v času odločanja, tožnik pa je s podpisom prošnje obenem izjavil, da so vsi v vlogi navedeni podatki (torej tudi podatki o tem, da nima družinskih članov) resnični, točni in popolni. Ker se je to, da tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni navedel, da bi imel družinske člane, ujemalo s podatkom iz uradnih evidenc, da je razvezan, tožena stranka ni imela razloga, da bi v to dvomila. Četudi je tožnica na glavni obravnavi zatrjevala, da sta s tožnikom v partnerski zvezi, to odločitve ne more spremeniti, saj so za odločitev pomembni podatki, s katerimi je tožena stranka razpolagala v trenutku izdaje izpodbijane odločbe. Bodo pa ti podatki lahko pomembni, kolikor bo tožnik ponovno zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter kolikor bo okoliščino partnerske zveze s tožnico tudi uveljavljal in jo izkazal.

18Glede na vse navedeno sodišče presoja, da so izpodbijane odločitve tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje materialnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, utemeljene in skladne s pridobljenimi podatki in podatki, ki ji jih je posredoval sam tožnik. Ker tožnik materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne izpolnjuje, je razumljivo, da tožena stranka ni preverjala, ali izpolnjuje objektivni pogoj, saj morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči oba pogoja izpolnjena sočasno.

19Tožnik je v tožbi še navajal, da naj bi ga tožena stranka diskriminirala, vendar pa te svoje trditve ni konkretiziral in se zato sodišče do tega tožbenega ugovora ne more opredeljevati.

20Na podlagi vsega povedanega sodišče zaključuje, da so izpodbijane odločitve tožene stranke pravilne in utemeljene ter je zato tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

¹ 3. točka prvega odstavka 129. člena ZUS-1 določa: " Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka".