VSM Sklep IV Kp 5723/2022

I. Pritožbi zagovornika obsojene A. A. se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

II. Stroški postopka za preklic pogojne obsodbe bremenijo proračun.

1Z izpodbijano sodbo je bila obsojeni A. A. na podlagi četrtega odstavka 506. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preklicana pogojna obsodba, ki ji je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru I K 5723/2022 z dne 3. 2. 2022, pravnomočno 20. 4. 2022, tako da je bila določena kazen dva meseca zapora obsojenki izrečena.

2Zoper sodbo se je pritožil obsojenkin zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne uporabe materialnega prava, kot navaja, in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi izreka kazenske sankcije s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi, podredno pa je predlagal vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo, pri čemer naj se dovoli obsojenki podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, če ta še ni izpolnjena, za nadaljnje tri mesece.

3Na pritožbo zagovornika je odgovorila okrožna državna tožilka ter se v odgovoru zavzela za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4Pritožba je utemeljena.

5Zagovornik v pritožbi poudarja subjektivne okoliščine na strani obsojenke, ki da je izjemno revna, živi kot brezdomka in je popolnoma nesposobna za življenje in predvsem potrebna psihosocialne oskrbe in pomoči. Ob tem pa je naknadno z dopisom z dne 21. 2. 2024 (še v pritožbenem roku, saj je bila sodba obsojenki vročena 23. 1. 2024) navedel, da je preostalo plačilo 170,00 EUR oškodovancu B. B. izvršila za račun obsojene A. A. njena prijateljica C. C. 15. 2. 2024.

6Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je imelo sodišče prve stopnje v času odločanja vso dejansko podlago za odločitev o preklicu obsojenki izrečene pogojne obsodbe. Zanesljivo je namreč ugotovilo, da vzrok neizpolnitve posebnega pogoja ni bil v objektivnih okoliščinah, ki bi obsojenki kljub pripravljenosti onemogočale njegovo izpolnitev, temveč v njenem družbeno nesprejemljivem in nekritičnem odnosu do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic.

7Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je obsojenka kasneje izkazala poplačilo še dolgovanega zneska 170,00 EUR oškodovanemu B. B., ki je na posebno poizvedbo pritožbenega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP prejem tega zneska potrdil. Glede na izpolnitev posebnega pogoja iz zgoraj navedene obsodilne sodbe tako ni več razloga za preklic pogojne obsodbe, saj je obsojenka posebni pogoj iz pogojne obsodbe izpolnila še pred pravnomočnostjo sodbe o preklicu pogojne obsodbe. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8Odločitev o stroških preklicnega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena v zvezi s prvim odstavkom 507. člena in 98. členom ZKP.