VSRS Sklep II DoR 548/2023
ECLI:SI:VSRS:2024:II.DOR.548.2023Področje: pogodbeno pravo, dedno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Zapustnik A. A. je z darilno pogodbo z dne 17. 10. 2011 daroval določene nepremičnine svojemu vnuku - tožencu. Pogodba je bila sklenjena osem let pred zapustnikovo smrtjo. Tožnik zoper toženca uveljavlja tožbeni zahtevek, da sporna darilna pogodba nima pravnega učinka zoper tožnika, kolikor je treba za dopolnitev prikrajšanja tožnikovega nujnega deleža.
2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da darilna pogodba, ki sta jo 17. 10. 2011 sklenila pokojni zapustnik in toženec, proti tožniku nima pravnega učinka glede solastniških deležev do 1/2 pri nepremičninah s parc. št. 212/6, 212/1, 63/18 in 64/3, vse k. o. ..., in da je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerima dovoljuje vknjižbo lastninske pravice pri navedenih nepremičninah v korist tožnika do 1/2.
3Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:
"Ali je pravilno stališče sodišča, da v obravnavanem primeru podarjenega premoženja ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju obsega zapuščine ter nujnega dednega deleža tožnika, ker prejemnik ni dedič in concreto?
- Ali je pravilno stališče sodišča, da v obravnavanem primeru sklenitev darilne pogodbe ne predstavlja obida kogentnih določb OZ glede veljavnosti izročilne pogodbe brez soglasja izročiteljevih potomcev (547. člen OZ)?
- Ali je pravilno oziroma utemeljeno razlikovanje, da se pri ugotavljanju vrednosti zapuščine upoštevajo darila dana dediču in abstracto le v primeru sklenitve izročilne ne pa tudi darilne pogodbe, čeprav je bistvena posledica odsotnosti soglasja prav ta, da se izročeno premoženje šteje kot darilo oziroma ali določba 28. člena ZD upoštevanje daril res loči glede na način njihovega nastanka?
- Ali je glede na dejstvo, da je institut nujnega deleža namenjen varovanju nujnih dedičev, sploh utemeljeno razlikovanje upoštevanja daril v odvisnosti od tega ali je premoženje izročeno dediču in concreto ali dediču in abstracto?
- Ali je pravilno stališče, da je varstvo nujnega dediča odvisno od vprašanja komu je premoženje podarjeno, dediču in abstracto ali dediču in concreto ter s kakšno neodplačno pogodbo je bilo podarjeno?"
5Predlog ni utemeljen.
6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 7. 2024Nazaj na vrh ↑