VDSS Sklep Pdp 319/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo priče A. A. za povrnitev izgubljenega zaslužka.

2Zoper sklep se pritožuje priča A. A. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se pritožniku povrne izgubljen zaslužek v višini 172,00 EUR. Navaja, da je dne 11. 5. 2022 sodišču dostavil izjavo za povračilo izpada dohodka zaradi pričanja na obravnavi dne 5. 5. 2022. S strani sodišča ni dobil nobenega poziva, na podlagi katerega bi lahko svojo zahtevo obrazložil. V zahtevi je navedel znesek 172,00 EUR, do katerega so v računovodstvu prišli tako, da so upoštevali do takrat izstavljene štiri račune za obdobje januar - april 2022. Na podlagi teh so izračunali mesečno povprečje, ki nanese 3.611,00 EUR, njegov dnevni prihodek tako znaša 172,00 EUR. Ker se je udeležil sodne obravnave kot priča, je bil za ta prihodek prikrajšan. Kot dokazilo prilaga izstavljene račune s strani podjetja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po prvem odstavku 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ima priča pravico tudi do povračila izgubljenega zaslužka. 12. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) določa, da ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo. Izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika se odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic tistega, ki ima pravico do povrnitve (14. člen Pravilnika).

5Pri odmeri izgubljenega zaslužka, o katerem sodišče sicer odloča na podlagi prostega preudarka (14. člen v zvezi z 19. členom Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku), morajo biti konkretne navedbe stranke o višini izgubljenega zaslužka izkazane. Prosti preudarek tako ne pomeni, da sodišče ugodi kateremukoli znesku, ki ga stranka iz naslova izgubljenega zaslužka uveljavlja.¹

6Sodišče prve stopnje je priči, ki je na naroku dne 5. 5. 2022 priglasila izpad dohodka, naložilo, da računovodsko izkazan izpad dohodka na dan naroka priglasi v roku 8 dni, sicer izpad dohodka ne bo priznan (list. št. 186). Tako ne držijo pritožbene navedbe, da priča s strani sodišča ni prejela nobenega poziva glede svoje zahteve.

7Priča je nato dne 11. 5. 2022 dostavila izjavo, iz katere izhaja, da je imela zaradi pričanja izpad dohodka v znesku 172,00 EUR (list. št. 188), svojega izračuna pa v ničemer ni obrazložila in ga tudi ni dokazno podprla, kar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja. Navedb priče o višini izgubljenega zaslužka tako sodišče prve stopnje ni moglo preizkusiti, prav tako jih ni moglo preveriti na podlagi javno dostopnih podatkov iz poslovnega izida, ker ti še niso bili objavljeni. Ker priča navedb o izgubljenem zaslužku ni obrazložila, niti dokazno podprla, je sodišče prve stopnje njeno zahtevo utemeljeno zavrnilo.

8Pritožbene navedbe o tem, na kakšni podlagi je pritožnik izračunal izgubljeni zaslužek ter s tem v zvezi s pritožbo dostavljena dokazila (C3), so prepozne in neupoštevne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato jih pritožbeno sodišče pri odločanju o utemeljenosti pritožbe ni upoštevalo. Pritožnik ni izkazal, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno, torej v roku, ki mu ga je dodelilo sodišče prve stopnje.

9Sklep sodišča druge stopnje temelji na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

10Ker pritožnik stroškov pritožbe ni priglasil, je odločanje o stroških pritožbenega postopka odpadlo.

¹ Primerjaj: VSM I Cpg 508/2012, VSL II Cp 2920/2014.