VSL Sklep I Ip 1350/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo:

"I. Ugovor po izteku roka z dne 20. 4. 2023, se zavrne.

II. Dolžnik je dolžan upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 219,60 EUR, v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

III. Dolžnik sam nosi svoje stroške postopka."

2Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo spremembo tako, da se v celoti ugodi ugovoru in se sklep o izvršbi razveljavi ter postopek ustavi s stroškovno posledico za upnika, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Upnik je zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Ng 54/2022 z dne 30. 11. 2022, s katerim je bilo v katerem je bilo dolžniku naloženo, da v 15 dneh (po poslovodji A. A.) dovoli upniku, da s pomočjo strokovnih oseb oseb, ki jih sam izbere (pooblaščenca/revizorja/odvetnika), vpogleda v poslovne knjige in drugo dokumentacijo dolžnika ter si jo po potrebi fotokopira, in sicer vse sklenjene kupoprodajne pogodbe za odprodajo nepremičnega in premičnega premoženja v času od 1. 3. 2017 do 23. 11. 2022, kreditne in posojilne pogodbe, ki jih je sklenila družba, vse pogodbe o zaposlitvi delavcev, zaposlenih v družbi (pri čemer se lahko prekrijejo osebni podatki delavcev - EMŠO, naslov, ipd), pogodbo o sodelovanju med nasprotno udeleženko in družbo B. d.o.o., ter vse prejete/izdane račune iz tega naslova, pogodbe na katerih temeljijo dajatve (plačila) v denarju ali naravi, ki so jih prejeli družbeniki od 17. 3. 2017 do 23. 11. 2022 ter pogodbe, sklenjene med nasprotno udeleženko in družbo C. d.o.o. Izvršbo po 226. členu ZIZ z naložitvijo dolžniku, naj izpolni obveznost, ter z izrekanjem denarnih kazni v primeru neizpolnitve je sodišče dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 10. 1. 2023, ki je postal pravnomočen 5. 7. 2023 (sklep o ugovoru z dne 23. 3. 2023 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 542/2023 z dne 5. 7. 2023).

7Dolžnik je 20. 4. 2023 vložil ugovor po izteku roka (56. člen ZIZ), v katerem je uveljavljal ugovorni razlog prenehanja terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Navedel je, da da so po pravnomočnosti in izvršljivosti izpodbijanega sklepa nastopile okoliščine, ki se nanašajo na samo terjatev in povzročajo njeno prenehanje, saj je bil dolžnik s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 2023/13640 z dne 17. 4. 2023 preoblikovan v delniško družbo. Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno le, dokler je družbenik družbe, upnik pa je s preoblikovanjem dolžnika v delniško družbo izgubil položaj družbenika in s tem tudi vse članske pravice, zato nima več pravice do informacij in vpogleda v dokumentacijo družbe.

8Upnik je navedbam iz ugovora po izteku roka nasprotoval in pojasnil, da je dolžnik še vedno ista pravna oseba, ki se je le preoblikovala, upnik pa ima še vedno pravnomočen in izvršljiv izvršilni naslov in s tem pravico do vpogleda v dokumentacijo. Upnik je sedaj delničar družbe (in ima enako pravico do obveščenosti, kot družbenik v d.o.o.), vendar pa niti ne gre za vprašanje pravice na novo zahtevati vpogled, temveč za vprašanje, ali ima pravico do vpogleda, ki mu je že pravnomočno priznana. Preoblikovanje družbe nima vpliva na pravnomočno ugotovljene obveznosti družbe, saj bi v nasprotnem primeru to omogočalo hudo kršitev pravic upnikov, katerih utemeljeno ugotovljene pravice ne bi mogle biti uveljavljene zgolj zaradi preoblikovanja družbe. Pri spremembi statusne oblike družbe nastopi učinek ohranjanja identitete in kontinuitete, družba ne preneha in se oblikuje na novo, temveč ves čas nepretrgano obstaja.

9Sodišče prve stopnje je z izpodbijano I. točko izreka sklepa dolžnikov ugovor po izteku roka zavrnilo, odločitev pa je materialnopravno pravilna.

10Dolžnikov ugovor v bistvenem temelji na navedbah, da je zaradi preoblikovanja družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo upnik izgubil položaj družbenika, s tem pa tudi članske pravice, med katere sodi pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo. Sodišče je te navedbe zavrnilo kot neutemeljene, s pritožbenim ponavljanjem enakih razlogov pa dolžnik pravilnosti sprejete odločitve ni uspel izpodbiti. Kot je pojasnjeno že v izpodbijanem sklepu, gre pri spremembi d.o.o. v d.d. za formalno statusno preoblikovanje oziroma za spremembo pravnoorganizacijske oblike družbe. Prvotni d.o.o. ob tem ne preneha in se d.d. ne ustanovi na novo, temveč je d.o.o. od učinkovanja statusnega preoblikovanja naprej d.d., ki je ista pravna oseba, kot je bila prej d.o.o., z istimi identifikacijskimi znaki (davčna in matična številka). Formalna statusna preoblikovanja se namreč opravijo po načelu ohranjanja identitete družbe, s čimer se omogoči neprekinjeno poslovanje gospodarske družbe, ki je ključnega pomena v primerjavi z uresničevanjem tega cilja po splošnih pravilih prava družb.¹ Takšno statusno preoblikovanje ob kontinuiranem obstoju družbe zato ne vpliva na že pravnomočno ugotovljene obveznosti družbe in s tem tudi ne na pravico družbenika do vpogleda v poslovne knjige, ki je bila pravnomočno priznana z izvršilnim naslovom. Kljub temu, da upnik formalnopravno sicer ni več družbenik d.o.o., ki se je preoblikovala v d.d., je bistveno, da poslovne knjige družbe še vedno obstajajo in se kljub preoblikovanju še naprej vodijo, pravica do vpogleda v te knjige pa je bila upniku kot takratnemu družbeniku že priznana s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom, na katerega je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete tudi vezano.

11Ni torej mogoče slediti dolžnikovim navedbam, da je zaradi preoblikovanja d.o.o. v d.d. upnik izgubil pravico do informacij in vpogleda v dokumentacijo družbe. Tako stališče bi bilo pravilno, če bi se v predmetnem postopku šele odločalo o obstoju take pravice, v obravnavanem primeru pa je bilo o tem že pravnomočno odločeno z izvršilnim naslovom, ki ga je zato treba realizirati. Sodna praksa², na katero se sklicuje dolžnik, iz enakega razloga v obravnavani zadevi ni uporabljiva, saj se nanaša na postopke, v katerih se je šele odločalo o obstoju pravice bivšega družbenika do informacij, torej na postopke pridobivanja izvršilnega naslova, medtem ko v konkretni zadevi upnik s takim izvršilnim naslovom že razpolaga. Zaradi obstoja izvršilnega naslova pa tudi ni mogoče več presojati obstoja upnikovega pravnega interesa za pridobitev zahtevanih informacij.

12Obširne pritožbene trditve glede izpolnitve obveznosti in navedbe glede izreka denarne kazni za presojo pravilnosti odločitve o ugovoru po izteku roka z vsebino, kot je povzeta zgoraj, niso pravno odločilne, se bo pa do njih v nadaljevanju postopka moralo opredeliti sodišče prve stopnje, ko bo presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za izterjavo denarne kazni po uradni dolžnosti in za izrek nove denarne kazni.

13Ker dolžnik z ugovorom po izteku roka ni uspel, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi, da svoje ugovorne stroške krije sam in da mora upniku povrniti njegove potrebne stroške odgovora na ugovor (38. člen ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki jih je po višini pravilno odmerilo skladno z Odvetniško tarifo.

14Glede na obrazloženo in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče dolžnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Prav tako sam svoje stroške odgovora na pritožbo krije upnik, saj z njim ni prispeval k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Dr. Jerneja Prostor, Statusna preoblikovanja gospodarskih družb ter prenos in statusno preoblikovanje s.p., Pravosodni bilten (PB), št. 3/2018, stran 63 in naslednje, tako tudi dr. Saša Prelič v uvodnem komentarju k poglavju o spremembah pravnoorganizacijske oblike, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 824 in naslednje.
² VSL Sklep I Cpg 810/2020 z dne 13. 1. 2021 in VSK Sklep Cpg 155/2008 z dne 12. 9. 2008.