VSK Sklep II Kp 8732/2020

I. Pritožbe višje državne tožilke, zagovornika B.B. ter pooblaščenke oškodovanke se kot neutemeljene zavrnejo in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1Senat za mladoletnike pri okrožnem sodišču v Novi Gorici je z izpodbijanim sklepom pod točko I. zoper mladoletnega A. A. in sedaj že polnoletnega B. B. ustavil postopek zaradi kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1. Pod točko II je mladoletnemu A. A. ter sedaj že polnoletnima B. B. in J. J. zaradi kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 176. člena KZ-1 izrekel vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva z navodilom, da opravi delo v korist humanitarnih organizacij ali lokalne skupnosti. Pod točko III je postopek zoper mladoletnega K. K. zaradi kaznivega dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 176. člena KZ-1 ustavil. Odločil je še, da se mladoletnikom zaseženi mobilni telefoni skladno s 73. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) odvzamejo ter da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožujejo višja državna tožilka, zagovornik B. B. in pooblaščenka oškodovanke C. C. Prva se zoper točko I izreka pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Zagovornik se pritožuje zoper točko II/2. izreka sklepa, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da postopek zoper B.B. ustavi in da stroški zagovornika mladoletnika bremenijo proračun, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v izpodbijanem delu sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4Pooblaščenka oškodovanke C. C. se zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje zoper točko I. izreka sklepa in predlaga, da sodišče sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

5Na pritožbo zagovornika B. B. je višja državna tožilka podala mnenje, v katerem predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

6V odgovoru na pritožbo višje državne tožilke zagovornik B. B. predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

7Skladno s četrtim odstavkom 485. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) pritožbeno sodišče povabi na sejo mladoletnika samo, če predsednik senata ali senat spozna, da bi bila njegova navzočnost koristna. Glede na občutljivost zadeve, upoštevajoč kaznivi dejanji, ki sta predmet obravnavanega postopka, je pritožbeno sodišče ocenilo, da mladoletnikov in zagovornikov ter državne tožilke in oškodovanke ter njene pooblaščenke, kljub predlogu zagovornika B. B., ne bo vabilo na sejo senata. Postopek za mladoletnike je poseben postopek, pri katerem se določbe kazenskega postopka uporabljajo le v kolikor niso v nasprotju z določbami poglavja, ki določa mladoletniški postopek (prvi odstavek 451. člena ZKP). Zagovornik v pritožbi tudi ni navedel razlogov, zaradi katerih naj bi njegova udeležba na seji senata pripomogla k razjasnitvi zadeve, pri čemer se pritožuje zoper izrečen vzgojni ukrep mladoletniku, razloge za pritožbo pa je povsem jasno razbrati iz pritožbe in navzočnost zagovornika na seji ne bi pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje.

8Pritožbe niso utemeljene.

K pritožbi državne tožilke

9Pritožbeno sodišče po pregledu obravnavane mladoletniške zadeve, razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb ugotavlja, da je bilo dejansko stanje obravnavane zadeve pravilno ugotovljeno ter da zatrjevanih kršitev določb postopka sodišče prve stopnje ni storilo. Ker se je mladoletnikom očitalo kaznivo dejanje zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1, je sodišče prve stopnje, upoštevajoč izpovedbo oškodovanke in prič o tem, v kakšnem psihofizičnem stanju naj bi bila oškodovanka kritičnega dne na kraju obravnavanega dogajanja, ob upoštevanju posnetkov, ki so prikazovali gibe, značilne za spolni odnos med oškodovanko in A. A., kakor tudi otipavanje oškodovanke po spolovilu in prsih s strani B. B. ter več fotografij spolne aktivnosti med oškodovanko in B .B. postavilo izvedenca medicinske in psihiatrične stroke ter svoje zaključke o psihofizičnem stanju oškodovanke in obdolžencev utemeljeno oprlo tudi na strokovne ugotovitve iz obeh izvedenskih mnenj, pri čemer pa izvedencema ni zgolj nekritično sledilo, temveč njuni mnenji vrednotilo tudi v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Drži, da se sodišče prve stopnje ni podrobneje opredelilo do izpovedbe oškodovanke, kljub navedenemu pa je ugotoviti, da sodišče prve stopnje tudi z podrobnejšo oceno le-te ne bi prišlo do drugačnih dokaznih zaključkov. Slediti gre namreč ugotovitvam in razlogom izpodbijanega sklepa, da ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je bila oškodovanka v stanju, zaradi katerega se ni mogla upirati, kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju. Kdaj gre za spolno zlorabo slabotne osebe, je sodišče prve stopnje obrazložilo na str. 11 in 12 izpodbijanega sklepa, čemur ni kaj dodati in se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na podano razlago sklicuje.

10Višja državna tožilka v pritožbi izpostavlja, da dejansko stanje obravnavane zadeve ni bilo razjasnjeno ter da so zaključki sodišča prve stopnje zmotni in sami s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje naj bi svojo odločitev v celoti oprlo na pridobljeni izvedenski mnenji, ki sta temeljili na domnevno popitih količinah alkohola, za katere je sodišče prve stopnje samo ocenilo, da so nezanesljive, na drugi strani pa upoštevalo na tako nezanesljivih podatkih izdelano mnenje izvedenke psihiatrične stroke. Iz slednjega izhaja, da je bil B. B. bolj pijan od oškodovanke ter da je bila njegova zmožnost obvladovati se zaradi popitega alkohola bistveno zmanjšana, oškodovanka pa naj bi aktivno in hote sodelovala, čeprav je zanjo več prič povedalo, da je bila močno pijana, medtem ko so za B. B. priče dejale, da ni bil močno pijan. Sodišče naj bi v obrazložitev povzelo le iz konteksta vzete dele izpovedb prič ter izvedencev.

11Glede izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za medicino, Č. Č., z dne 27. 2. 2022, v katerem je ugotavljal stopnjo alkoholiziranosti oškodovanke in mladoletnega B. B. ter vsebnost drog v organizmu oškodovanke kritičnega dne, je ugotoviti, da ga je sodišče prve stopnje v vseh ključnih delih podrobno povzelo na 9. in 10. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa. Izvedenec je pojasnil, da so podatki o zaužitem alkoholu znani le na podlagi tega, kar sta izpovedala sama ter zaslišane priče; da si izpovedbe prič in oškodovanke nasprotujejo; da je od dogodka do zaslišanja navedenih tedaj minilo več mesecev ter da izpovedbe ne morejo biti povsem zanesljive, saj so alkohol ob kritičnem dogajanju uživali vsi. V zvezi z navedenim je tudi sodišče prve stopnje na 9. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo, da oškodovanki niso bile odvzete telesne tekočine, da bi se lahko natančno ugotovilo njeno stopnjo alkoholiziranosti ali vsebnost drugih psihoaktivnih substanc v njenem organizmu, kar znatno otežuje ugotavljanje, ali oziroma koliko je bila oškodovanka pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Upoštevajoč navedeno je izvedenec mnenje lahko izdelal na podlagi razpoložljivih materialnih in personalnih dokazov, pri čemer je ugotoviti, da količine popitega alkohola, kakor jih je navedel mladoletni B. B., na zabavah niso neobičajne in so tudi v skladu z zagovorom mladoletnikov ter izpovedbami prič. Izvedenec je pojasnil, da gre pri izračunih zgolj za približek ter zaključil, da je bil B. B. v času obravnavanega dejanja pod močnim vplivom alkohola (2,1 g/kg oz. 2,5 g/kg) ter da osebe s takimi koncentracijami alkohola v krvi okolica običajno opisuje kot pijane. O alkoholiziranosti slednjega pa niso izpovedovali le njegovi prijatelji, kakor to poudarja državna tožilka, temveč tudi priča D. D., ki je bila tedaj tudi oškodovankina prijateljica. Slednja je na zabavo prišla kasneje od ostalih, ravno v času, ko je bilo slišati zvoke spolnega akta, v smer katerih se je zaradi skrbi za oškodovanko napotila, posebej po tem, ko sta ji A. A. in E. E. pokazala slike spolnih aktivnosti, ki so se odvijale v bližini zabave in so vključevale oškodovanko. Povedala je, da je bil ob njenem prihodu B. B. zelo pijan in se mu je šele potem, ko je videl, kaj se je zgodilo, "obrnilo v glavi" ter je takoj pomagal oškodovanki (prepis zvočnega posnetka zaslišanja prič z dne 22. 12. 2020, l. št. 423). Tudi na glavni obravnavi je izpovedala, da je bil B. B. pijan, ampak ni bil koma oziroma ni ležal na tleh (prepis zvočnega posnetka zaslišanja prič z dne 28. 1. 2022, hrbtna stran l. št. 674, 675). Čeprav državna tožilka poudarja, da alkoholiziranost pri B. B. na samih posnetkih glede na ugotovitve izvedenca ni razvidna, iz izvedenskega mnenja nasprotno izhaja, da mladoletnik na posnetku, kjer stoji in se smeji, izgleda pod vplivom alkohola, ni pa videti karakteristik, iz katerih bi izvedenec lahko sklepal na stopnjo njegove alkoholiziranosti. Ne držijo pritožbene navedbe, da naj bi priči F. F. in G. G. obe izpovedali, da ostali udeleženci zabave, razen oškodovanke, niso bili preveč pijani. F.F. je na glavni obravnavi sicer izpovedala, da so niso bili močno pijani (l. št. 658), vendar je v pripravljanjem postopku dejala, da so bili vsi zelo vinjeni (l. št. 442), medtem ko je G. G. v pripravljalnem postopku povedala, da je tudi B. B. pil (l. št. 435), na glavni obravnavi pa da so bili eni bolj, drugi pa manj pod vplivom alkohola (l. št. 666). Glede na vse navedeno je izvedenec svoje zaključke v izvedenskem mnenju glede močnega vpliva alkohola na mladoletnega B. B. v kritičnem času strokovno in prepričljivo utemeljil, upoštevajoč tako izjave prič, kakor tudi posnetke in so pritožbene navedbe, ki te ugotovitve izpodbijajo, neutemeljene.

12Tudi pri oceni alkoholiziranosti oškodovanke je izvedenec uvodoma opozoril, da njena navedba o popiti količini alkohola (1 dl žgane pijače Jägermeister) nasprotuje izpovedbam ostalih prič, ki so izpovedale, da je bila oškodovanka pijana. Pojasnil je, da v kolikor velja slediti njeni izpovedbi, je bila koncentracija alkohola v krvi eno uro po zaužitju največ 0,7 g/kg ter nato padala, pri čemer okolica takšno osebo zaznava kot trezno ali lahko vinjeno. Na podlagi samih posnetkov izvedenec ni mogel zanesljivo zaključiti, ali je bila oškodovanka v kritičnem času pod močnim vplivom alkohola ali ne, je pa na njih zaznal motnje motorične koordinacije, kar je lahko pripisati vplivu alkohola. Oceno alkoholiziranosti je tako izdelal glede na razpoložljive podatke in dokaze, pri čemer je bila glede količine popite pijače natančna le oškodovanka, medtem ko so ostale priče o popitih količinah in vrstah alkoholne pijače s strani oškodovanke izpovedovale različno in posplošeno. Ker so oškodovanko opisale kot "pijano" pa je ob predpostavki, da je oškodovankina izpovedba glede majhne količine zaužitih alkoholnih pijač verodostojna, izvedenec zaključil, da obstaja verjetnost vsebnosti prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil v organizmu oškodovanke v kritičnem času in da bi še kakšno razlago morda podal izvedenec psihiatrične stroke, vendar je opozoril, da o vsebnosti prepovedanih drog ni mogoče govoriti s kakršnokoli zanesljivostjo, temveč le hipotetično. Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje prezrlo izvedensko mnenje v delu, ko izvedenec ni izključil možnosti, da je oškodovanka poleg alkohola zaužila še kaj drugega (zdravila, prepovedane droge), češ da se je oprlo zgolj na splošno podano izjavo izvedenca, da t.i. droge za posilstvo ne spadajo med droge, ki bi se uživale rekreativno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sklep namreč povzelo tudi izvedenčeva pojasnila glede učinkov, do katerih lahko pride z sočasno uporabo nekaterih drog in zaužitjem alkohola, ki lahko ustvarijo pogoje za spolno zlorabo ("blackout", zmedenost, huda omamljenost, nesposobnost ocenitve položaja, povečan libido, nezmožnost koordinacije gibanja), vendar je ob tem jasno poudarilo, da izvedenec na prepovedane droge ne more sklepati z zanesljivostjo.

13Kar se tiče izvedenskega mnenja sodne izvedenke za psihiatrijo, L. L., slednja pri oškodovanki ni ugotovila duševne bolezni, začasne duševne motnje, slabosti ali kakšnega drugačnega stanja, ki bi vplivalo na njeno zmožnost upiranja zoper ravnanje mladoletnih obdolžencev v času obravnavanega dejanja. Državna tožilka ugotovitvam izvedenke oporeka, saj meni, da izvedensko mnenje ne bi smelo biti oprto na oceno izvedenca medicinske stroke o zgolj hipotetičnih ocenah stopnje alkoholiziranosti B. B. in oškodovanke. Pritožbeno sodišče navedenemu ni sledilo, saj je izvedenka svoje ugotovitve strokovno in prepričljivo pojasnila tako v svojem izvedenskem mnenju, kakor tudi zaslišana na glavni obravnavi. Poudarila je, da je glede stopnje alkoholiziranosti upoštevala izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke, saj je slednji za to strokovno usposobljen in mu je sodišče iz tega razloga tudi odredilo, da poda mnenje o stopnji alkoholiziranosti oškodovanke ter B. B. Upoštevala je tudi navedbe prič ter poudarila, da nobena izmed njih ne navaja znakov, ki bi govorili o hudih nevroloških motnjah zaradi zaužitega alkohola ali morebitnih drugih psihoaktivnih substancah (agitacija, hude motnje motorike in kognicije). Pojasnila je, da se iz samih posnetkov ne da ugotoviti stanja oškodovanke, ker so prekratki in je potrebno njihovo vsebino ocenjevati v kontekstu dogajanja, kljub navedenemu pa je povedala, da iz samih posnetkov ne more sklepati, da bi bila oškodovanka tako intoksicirana, da se ne bi zavedala, kaj dela. Poudarila je, da glede na izpovedbe prič oškodovanka ni ves večer nemočno ležala, temveč odhajala in prihajala, v različnih položajih (pri spolnih odnosih) pa aktivno sodelovala. Izvedenka na podlagi navedenega ni mogla zaključiti, da se ob obravnavanem dogajanju oškodovanka ni bila sposobna odločati. S posnetka ni mogla razbrati, koliko je bila alkoholizirana, tudi ne, ali je bila zgolj blago opita. Lahko pa pove, da ni bila neodzivna ter da je možnih več vzrokov, zakaj je na posnetku ležala in ne more reči, da se ni mogla upirati. Izvedenka je tako argumentirano obrazložila, zakaj ni mogla z zanesljivostjo sklepati, da bi bila oškodovanka tako alkoholizirana ali pod vplivom prepovedanih substanc, da se ne bi mogla upirati ravnanjem mladoletnih obdolžencev.

14Ne drži, da je izvedenka na oškodovanko aplicirala splošna znanja ter da se ni se mogla opredeliti do konkretne zadeve, saj iz izvedenskega mnenja jasno izhajajo ugotovitve, ki se nanašajo prav na obravnavan primer, ki jih je izvedenka na zaslišanju še dodatno obrazložila. Svoje ugotovitve, zakaj nespečnosti in kričanja v spanju ni ocenila kot posttravmatske stresne motnje, je prepričljivo pojasnila. Sodišče prve stopnje ni vzelo iz konteksta izpovedbe oškodovanke, da je bila slednja naslednjega dne dobre volje in polna energije ter o dogodku ni razmišljala. Res je oškodovanka opisovala počutje naslednjega dne glede na svoje trditve, da ni zaužila večjih količin alkohola in da naslednjega dne ni občutila posledic močne opitosti ter to pojasnjevala, ker si spominskih lukenj ni znala razložiti. Vendar pa je sodišče prve stopnje v tem delu le povzelo mnenje izvedenke, ki je ta del izpovedbe oškodovanke upoštevala v kontekstu, v katerem je bil dan, upoštevajoč da je izvedenka obenem tudi navedla, da je oškodovanka poskušala naslednjega dne pozabiti na dogodek, kar je razvidno tudi iz zaslišanja izvedenke (str. 21 prepisa zvočnega posnetka z dne 1. 6. 2022 - l. št. 1027). Tudi sicer pa je izvedenka povedala, da zgolj na podlagi nespečnosti in kričanja v spanju ni mogoče zaključiti o posttravmatski stresni motnji ter je v svojem mnenju argumentirano obrazložila, zakaj ni zaznala travmatiziranosti, ki bi bila posledica negativne spolne izkušnje. Tožilka sicer prihaja nekoliko sama s seboj v nasprotje, ko najprej oporeka pravkar povzetim ugotovitvam izvedenke, hkrati pa je ne preseneča, da oškodovanka ni imela negativne spolne izkušnje, saj se je po oceni državne tožilke ni spominjala. Da je bila oškodovanka obravnavana šele dlje časa po kritičnih dogodkih, kar poudarja državna tožilka, je izvedenki bilo znano in ni dvomiti, da je to dejstvo upoštevala pri oceni travmatiziranosti oškodovanke. Državna tožilka opozarja, da je izvedenka kot razlog za okrnjen spomin izjavila, da je to zgolj izjava oškodovanke, ki nima teže, vendar je izvedenka obenem tudi pojasnila, da je iz izpovedb ostalih prič razvidno, da je imela oškodovanka svoje vedenje pod nadzorom, še pred tem pa poudarila, da o zaužitju kakršnihkoli substanc v spisu ni (objektivnih) dokazov in da zaradi tega lahko o tem govori zgolj hipotetično. Svojo oceno je utemeljeno podala tako upoštevajoč izpovedbo oškodovanke, kakor tudi vse ostale dokaze v spisu.

15Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaznih predlogov tožilstva za dopolnitev izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke in postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke, podana na naroku dne 1. 6. 2022 in 3. 6. 2022, argumentirano obrazložilo in predloga utemeljeno zavrnilo. Državna tožilka je dokazna predloga podala iz razloga, ker je izvedensko mnenje izvedenke psihiatrične stroke ni prepričalo, saj je grajeno na izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke o stopnji alkoholiziranosti, ki je bilo narejeno le na podatkih v spisu in le na podlagi izjav udeležencev na obravnavanem dogodku (l. št. 1014, 1015). Menila je, da mora izvedenec medicinske stroke pojasniti, na čem je podan zaključek glede stopnje alkoholiziranosti, ali zgolj na njegovih navedbah o popitem alkoholu ali tudi na podlagi njegovega zagovora in izpovedb ter motnjah in motoriki, ki so razvidni iz posnetkov; kako se človeku, kot je mladoletni B. B., izračunana stopnja alkohola odraža na hoji, drugi motoriki, govoru in zmožnosti imeti spolne odnose; koliko časa je trajala njegova opitost in ali je bila mogoča takojšnja streznitev obdolženega mladoletnika, o kateri je izpovedala priča D. D. Glede oškodovanke pa bi podal mnenje, ali je oškodovankino vedenje moč pripisati kakšni drugi psihoaktivni substanci, v luči njene izpovedi, da je bil sok bolj grenak ob drugem pitju in se dejanj ne spominja ter glede na izpovedbo D .D., da je bila oškodovanka po dogodkih omotična, zmedena ter neizmerno žejna ter glede, upoštevajoč tudi izpovedbo mladoletnega A. A. v pripravljalnem postopku, da se ni prav zavedala kaj počne. Vse ob upoštevanju, da je celotno dogajanje trajalo dalj časa in je v vmesnem času alkohol že izostal. Prav tako je tožilka menila, da bi morali ugotavljati stopnjo alkoholiziranosti vseh obdolženih mladoletnikov. Do dopolnjenega mnenja izvedenca medicinske stroke bi se morala opredeliti še izvedenka psihiatrične stroke in ponovno preveriti svoje ugotovitve, katere mnenje po oceni tožilke ni bilo prepričljivo argumentirano. Ker je že sprejela stališča glede postavljenih ji vprašanj, bi bilo potrebno postaviti novega nepristranskega in z že podanim stališčem neobremenjenega izvedenca. Sodišče prve stopnje je v zvezi z dokaznima predlogoma obrazložilo, da je izvedenka psihiatrične stroke izdelala mnenje po pregledu celotnega spisa, pregledu oškodovanke in mladoletnika B. B. ter na podlagi izvedenskega mnenja sodne medicine, kar je po oceni pritožbenega sodišča razvidno tudi iz njene izpovedbe. Pravilno je opozorilo tudi, da natančnih podatkov o zaužitem alkoholu ni, saj niso bile nikomur odvzete telesne tekočine, o sami opitosti pa so priče in mladoletniki povedali šele po več mesecih od dogajanja, ob tem, da so alkohol uživali vsi in ni pričakovati, da bi se natančno spomnili, kdo je koliko spil. Utemeljeno je navedlo, da se glede na podatke sodnega spisa pri oškodovanki ne da zanesljivo ugotoviti njene stopnje alkoholiziranosti, niti vsebnosti prepovedanih drog. Ravno tako velja pritrditi sodišču prve stopnje, da se je izvedenec medicinske stroke glede možnosti vsebnosti prepovedanih drog v organizmu oškodovanke že opredelil. Na mestu pa je tudi ocena sodišča, da ni potrebe po ocenjevanju stopnje alkoholiziranosti ostalih mladoletnih obdolžencev, upoštevajoč pomanjkanje ostalih dokazov ter glede na dejstvo, da je bil predlagan le izrek vzgojnega ukrepa. Tako povzetim razlogom izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Glede ocene alkoholiziranosti mladoletnika B. B. je še ugotoviti, da iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke jasno izhaja, da izračun koncentracije alkohola v krvi mladoletnika temelji na podlagi zagovora le-tega, pri čemer je izvedenec dodal, da tudi izpovedbe prič kažejo na alkoholiziranost mladoletnika.

16Izvedenka psihiatrične stroke je podala mnenje, da se je B. B. zavedal pomena svojega ravnanja, vendar zaradi okoliščin, v katerih je bilo storjeno, svojega ravnanja ni bil sposoben v celoti obvladovati in naj bi bila njegova sposobnost obvladovanja svojega ravnanja zato v bistveni meri zmanjšana. Državna tožilka neutemeljeno poudarja, da bi izvedenka morala tudi za oškodovanko oceniti, da se je ob pitju alkohola težko obvladovala, če je tako menila za B. B. Kot že rečeno, so priče podkrepile zagovor mladoletnika, o popitih količinah alkohola, ko so izpovedale, da je bil pijan oziroma zelo pijan, medtem ko se je izpovedba oškodovanke glede zaužitih alkoholnih pijač razlikovala od izpovedb ostalih prič. Izvedenka je v svoji izpovedbi tudi pojasnila, da je glede na navedbe prič oškodovanka najverjetneje popila več, kakor je navedla, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. Ob tem velja dodati, da je izvedenec medicinske stroke izračun alkoholiziranosti lahko napravil le na podlagi izpovedbe oškodovanke, ki je navedla konkretne količine popitega alkohola, medtem ko na podlagi posplošenih navedb prič o tem, ne bi mogel ugotoviti niti približka koncentracije alkohola v krvi oškodovanke. Glede na pravkar pojasnjeno se pokažejo za neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje prišlo samo s seboj v nasprotje, ker ocena stopnje alkoholiziranosti pri B.B. ni bila sporna (pri čemer je opozoriti na mnenje izvedenca medicinske stroke, da gre tudi pri B. B. zgolj za približek), medtem ko je pri oškodovanki ni bilo mogoče ugotavljati. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tudi v kolikor bi izvedenka ugotovila zgolj slabše obvladovanje oškodovankinega ravnanja pri slednji, bi to ne pomenilo, da je bila v stanju, zaradi katerega se ne bi mogla upirati. Kakor je to pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pri kaznivem dejanju spolne zlorabe slabotne osebe bistveno, da oškodovanka zaradi stanja v katerem je, ni možna dajati odpora, iti pa mora za nemoč, vključno s popolno odsotnostjo upora.

17Državna tožilka sodišču prve stopnje povsem utemeljeno očita, da ni povzelo in ocenilo izpovedbe oškodovanke C. C. temveč je navedlo zgolj njene izjave na pregledu pri izvedenki psihiatrične stroke. Kot že zgoraj rečeno pa tudi s podrobnejšo oceno oškodovankine izpovedbe sodišče prve stopnje, upoštevajoč obe izvedenski mnenji, ne bi prišlo do drugačnih zaključkov. Oškodovanka je zaslišana v pripravljalnem postopku povedala, da je na zabavi, na kateri sta s B. B. skupaj praznovala rojstni dan, samo nazdravila, alkohol mešala s sokom in ko je hotela vstati, se ji je nekoliko zavrtelo. K njej je pristopil I.I. (zanj je bil postopek v zvezi s kaznivim dejanjem spolne zlorabe slabotne osebe zoper isto oškodovanko na podlagi predloga višje državne tožilke pravnomočno ustavljen) in rekel, da bo poskrbel, da se bo bolje počutila, bil pri tem vztrajen in jo odpeljal stran ter polegel na tla, pri čemer se ji ne zdi, da je "opravil do konca". Nato je prišel B. B. in mu rekel, naj konča, ker je sedaj on na vrsti in jo peljal na nek drug kraj, česar se ne dobro spominja, ob tem pa je imela občutek, kakor da je vmes zaspala in se nato spet zbudila. Spomni se, da je oralno zadovoljila A. A. ter da je B. B. prosila naj neha, vendar tega ni hotel, pri tem pa je jokala in kričala. Šele ko je prišla njena prijateljica D. D., je B. B. spravila stran od nje. Po dogodku je bila zelo žejna, roka jo je bolela in želela je v vodo. D. D. je pazila nanjo in ji posodila svojo majico, ker je bila vsa mokra. K uživanju alkoholnih pijač na zabavi je ni nagovarjal nihče, pijačo si je enkrat sama naročila, enkrat so ji jo prinesli drugi. Tudi sok si je enkrat sama prinesla, potem pa drugi. Ker je imel sok le na začetku normalen okus, nato pa postal grenak, predvideva, da so ji ga zmešali z alkoholom. Nobenega od fantov ni nagovarjala k spolnim odnosom. Ko jo je I. I. odpeljal, jo je polegel, vendar se pri tem spolnem odnosu ni upirala, temveč se ji zdi, da se je upirala samo pri B. B.. B. B. jo je nato odpeljal drugam in ne spomni se spolnega odnosa, ve pa da je do spolnega odnosa prišlo, ker ko se je začela zavedati, je bil na njej oziroma v njej. Tedaj mu je dejala naj gre dol in naj neha, on pa ji je samo rekel, naj neha jokat in s spolnim odnosom nadaljeval, dokler ni prišla D. D. Ne spomni se, da bi oralni odnos z A. A. kdo snemal in tudi ne, da bi se med spolnimi dejanji, o katerih je izpovedala, vračala k preostalim na zabavo. Tedaj ni imela nadzora nad svojo voljo in telesom. O snemanju teh dejanj je izvedela šele, ko je posnetek zaokrožil, da bi poleg slednjega nastale še kakšne fotografije, ji pa ni znano. Na Snapchatu so naredili skupino, znotraj katere so se pogovarjali, da o kritičnih dogodkih ne bodo nikomur povedali, s čimer se je strinjala. O dogajanju je zaupala le prijateljici M. M., in sicer, ko je izvedela za posnetek. Skoraj vsak drug dan ter vsako noč se spominja tega dogodka, pri čemer ni mogla spati in se je zbujala zaradi nočnih mor. Na glavni obravnavi je oškodovanka povedala enako. Glede grenkega okusa soka je menila, da je to zaradi tega, ker je pred tem pila grenko pijačo. I. I. jo je odpeljal stran, da bi se bolje počutila, od tedaj dalje pa se vsega spomni bolj megleno. Ne spomni se, ali se je slekla sama, ali jo je slekel on, spomni pa se, da je nato prišel B. B. in rekel, da je zdaj on na vrsti. Ko se je začela zavedati, kaj se dogaja, je B. B. začela odrivati, a ji je rekel, naj bo tiho in naj ne joče. D. D. ga je dala dol z nje in ji pomagala, da se je oblekla in pila. Naslednjega dne ni imela nobenega "mačka", nobenega glavobola, bila je polna energije in vesela. Dogajanja se spominja do tam, ko je šla z I. I., saj je bilo tedaj še sonce, potem pa se dogodkov ne spominja več. Mislila je, da je zgolj enkrat šla z I. I. in enkrat s B. B., vendar je potem ugotovila, da je šla večkrat z enim. Ne spominja se, da bi šla nazaj v krog, kjer so se družili na zabavi in potem spet stran. Če bi lahko, bi fante odrinila od nje. Lahko da je tudi niso slišali, ko je rekla ne, vendar se tega ne spomni. A. A. se tega večera ne spomni. V nočnih morah je pred sabo videla B. B., ki ji je rekel, naj bo tiho.

18Na podlagi povzete izpovedbe oškodovanke je ugotoviti, da se slednja celotnega poteka dogajanja ne spominja, predvsem ne dejanj, kot se očitajo v obtožbi, saj se spominja zgolj B. B., ki je bil nad njo oziroma v njej, pri čemer je v pripravljalnem postopku še izpovedala, da se spominja oralnega spolnega odnosa z A. A.. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, ali oškodovankini izpovedbi glede njenega stanja ob kritičnem dogajanju verjame ali ne, se pa na podlagi ostalih izpovedb prič gotovo postavi vprašanje v verodostojnost oškodovankine izpovedbe glede količine popitega alkohola. Državna tožilka ima tudi prav, da se sodišče posebej ni opredelilo do simptomov pri oškodovanki, ki bi jih bilo mogoče pripisati zaužitju psihoaktivne snovi in katere je sama opisala in navedla (nezavedanje dogajanja, luknje v spominu, žeja, grenak okus pijače) ter izpovedb prič o stanju oškodovanke, ki se je obnašala, kakor da je pila celo noč, da se je pri hoji majala ipd. Opozarja na izpovedbo priče F. F., da se ji je zdelo čudno, da je oškodovanka od sedme ure do ene ure po polnoči delovala pijano, medtem ko se ji je zdelo, da ostali razmišljajo trezno, alkohola pa je zmanjkalo že zgodaj ter da je povedala, da so se oči oškodovanki vrtele in ni delovala normalno. Tudi G. G. je oškodovanka delovala pijano, ni pa je videla uživati alkohola. Vendar pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, zakaj o zaužitju oziroma vplivu kakršnih koli prepovedanih psihoaktivnih substanc ni mogoče zanesljivo sklepati, kar sta v svojem mnenju navedla oba izvedenca, kakor je že zgoraj povzeto in čemur je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo ter navedenemu ni kaj dodati. Sodišče prve stopnje namreč nima potrebnih znanj, da bi samo ocenjevalo zgoraj navedene simptome ali pripisovalo vzroke za spominske luknje, o katerih je izpovedala oškodovanka, izvedenca pa na podlagi le-teh v povezavi z drugimi dokazi nista mogla zaključiti o vsebnosti prepovedane druge ali psihoaktivnih substanc v telesu oškodovanke.

19Ne drži, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posnetkov, ki prikazujejo spolne aktivnosti med oškodovanko in mladoletniki, saj je njihovo vsebino povzelo na 11. strani izpodbijanega sklepa, kjer je ocenjevalo dokaze v medsebojni povezavi. Pritožba opozarja, da so celo laiki lahko videli, da je oškodovanka na posnetku izgledala nezavestno, da je bila vidno nemočna in nesposobna se braniti, pri čemer je H. H. na podlagi posnetka in govoric po kraju A o spolni zlorabi oškodovanke sklepal, da ni šlo za prostovoljni spolni odnos. Pritožbeno sodišče pa navedenemu ni sledilo, saj si je stanje oškodovanke na posnetkih laično mogoče različno razlagati. Oba izvedenca sta argumentirano pojasnila, zakaj zgolj na podlagi teh posnetkov ni mogoče ugotoviti, da bi bila oškodovanka na njih tako slabotna, da se ne bi mogla upirati. Že sama tožilka pa navede, da so po kraju A krožile tudi govorice o spolni zlorabi oškodovanke ter so si laiki tudi na podlagi govoric lahko ustvarili mnenje, v kakšnem stanju naj bi oškodovanka bila.

20Državna tožilka poudarja, da sodišče prve stopnje ni ocenilo in vrednotilo izvedenih dokazov vsakega po sebi in vseh skupaj kot celoto, saj je zagovore mladoletnikov v celoti povzelo, ne pa tudi izpovedbe oškodovanke na glavni obravnavi. Podalo ni niti ocene verodostojnosti posameznih prič ter ni pojasnilo, zakaj je verjelo mladoletnikom in le nekaterim pričam. Kljub navedenemu je iz obrazložitve sklepa (str. 11) razvidno, da je sodišče prve stopnje sledilo tistemu, kar so priče povedale, saj je tudi na podlagi teh izpovedb naredilo zaključke o stanju oškodovanke v kritičnem času, navsezadnje pa so bile njihove izpovedbe tudi skladne. Tožilka neutemeljeno poudarja, da so v izpodbijanem sklepu povzete izpovedbe prič F .F. in G. G., prijateljic B. B., ni pa v celoti povzeta izpovedba priče D. D. o tem, da je bilo slišati oškodovanko, ki je kričala in je šlo za glasove pri spolnem aktu. Sodišče res ni navedlo, da je šlo glede na izpovedbo priče za agresivno kričanje in zelo na glas oziroma da je bilo zadaj čutiti neko neprijetnost in da priča ni bila prepričana, ali so to zvoki užitka ter da je bila po dogodku oškodovanka neutolažljivo žejna in je pila kar iz Soče. Vsekakor pa je bistvo izpovedbe povzelo, in sicer da je priča slišala zvoke spolnega akta, zaradi česar je odšla proti kraju, od koder so zvoki prihajali. Ne ve, kaj ji je oškodovanka tedaj povedala, je pa oškodovanki dejala, da je dogodek smatrala kot posilstvo in da bi to mogla prijavit, česar pa oškodovanka ni želela. Zaslišanje priče E. E. ni bilo potrebno, saj ne bi v ničemer prispevalo k boljši razjasnitvi dogajanja kritičnega dne, upoštevajoč, da slednji ni med obdolženimi mladoletniki ter da so že ostale priče skladno izpovedale, da je oškodovanka prihajala in odhajala od skupine skupaj z drugimi fanti, pri čemer je priča F. F. povedala, da je med drugimi odšla tudi z E. E.. Čeprav se sodišče ni opredelilo do izpovedbe priče M. M., ki naj bi se ji oškodovanka naslednjega dne zaupala o tem, da je na zabavi zgolj nazdravila z alkoholom; da ni vedela, kaj se je zgodilo; da so si jo fantje podajali med sabo, pri čemer je omenila B. B. in A. A. ter K. K., ki naj bi bila tam zraven, je glede navedene priče ugotoviti, da ob dogodku ni bila prisotna ter da je lahko izpovedala le o tem, kar ji je dejala oškodovanka. Tudi na podlagi navedene izpovedbe priče drugačnih zaključkov sodišče prve stopnje ne bi moglo napraviti.

21Državna tožilka neprepričljivo poudarja, da zagovorom mladoletnikov ne gre slediti, češ da glede na sosledje dogodkov, količine popitih alkoholnih pijač ter dejstva da se B. B. ni ničesar spominjal nimata opore v materialnih in personalnih dokazih. Udeleženci zabave naj bi bili izključno prijatelji B. B. in zato tudi njemu naklonjeni, pri čemer naj bi primerjava njihovih izpovedb v pripravljalnem postopku in na glavni obravnavi pokazala, da so se njihove izjave spreminjale v korist mladoletnega obdolženca, kot npr. da je popil večjo količino alkohola. Ob tem pa ne gre spregledati, da je o vidno pijanem B. B. izpovedala tudi D. D. pri kateri ni bilo zaznati večje naklonjenosti mladoletniku kot oškodovanki, in sicer enako v pripravljalnem postopku kot na glavni obravnavi in torej svoje izpovedbe ni spreminjala, zaradi česar zagovori mladoletnikov o količini popitega alkohola niso v nasprotju z izpovedbami prič.

22Državna tožilka opozarja, da se oškodovanka ni obešala po vseh fantih, saj bi to videli vsi, ne pa zgolj obdolženi mladoletniki in F. F. I I., ki je sedel ob ognju s F. F. in G. G., ni zaznal, da bi se oškodovanka obešala po drugih fantih, temveč se je obnašala normalno in se z nobenim ni poljubljala. Ravno tako ni zaznal, da bi se večkrat oddaljila s fanti, razen s B. B., s katerim pa sta bila prijatelja. Vendar pa sta o oddaljevanju oškodovanke od skupine ter lizanju prstov I.I. skladno izpovedali priči F. F. in G. G., slednja tudi o poljubljanju oškodovanke z enim od fantov. Navedeno pa niti ni odločilno, saj je pomembno stanje, v katerem je bila oškodovanka, ko je prišlo do spolnih odnosov oziroma spolnih dejanj, ki se očitajo mladoletnikoma, pri čemer ni izključiti možnosti, da bi oškodovanka v družbi lahko še imela svoje ravnanje pod nadzorom, kasneje pa bi bila v stanju, zaradi katerega se ne bi mogla upirati. Slednje pa glede na vse zgoraj obrazloženo, v obravnavanem postopku ni bilo ugotovljeno.

23Razlogi, zakaj sodišče ni dovolilo prisotnosti oškodovankine mame na glavni obravnavi, so navedeni na l. št. 1030 (zapisnik z dne 3. 6. 2022), in sicer da mama oškodovanke pri zaslišanju oškodovanke ni smela biti navzoča, saj je bila v tem postopku zaslišana kot priča in ni več njena zakonita zastopnica. Razlogov, zakaj starši mladoletnikov ne bi smeli biti navzoči na glavni obravnavi pa sodišče prve stopnje utemeljeno ni našlo.

K pritožbi pooblaščenke oškodovanke

24Bistvena kršitev določb postopka naj bi bila podana, ker je v izpodbijanem delu sklepa po mnenju pooblaščenke o odločilnih dejstvih podano precejšnje nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi listinami oziroma zapisniki. Zaključek sodišča o stanju oškodovanke, ki ni bilo takšno, da se spolnim dejanjem ne bi mogla upreti oziroma izraziti svoje volje, naj bi bil v nasprotju s tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med samimi listinami oz. zapisniki. Pritožbeno sodišče navedenemu ni sledilo, saj je ugotoviti da pooblaščenka skozi povzete pritožbene razloge izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje. Neutemeljeno opozarja na nasprotje med ugotovljeno stopnjo alkoholiziranosti oškodovanke in izpovedbami prič, saj je na razliko med izpovedbami oškodovanke in ostalih prič o alkoholu, ki naj bi ga kritičnega dne zaužila, opozorilo že sodišče prve stopnje, kakor tudi oba izvedenca, pri čemer iz ocene alkoholiziranosti za oškodovanko izhaja, da ta temelji na izpovedbi oškodovanke.

25Že zgoraj je bilo odgovorjeno, zakaj je sodišče utemeljeno zavrnilo dokazne predloge z dopolnitvijo izvedenskega mnenja medicinske stroke in postavitvijo novega izvedenca psihiatrične stroke. Čeprav izvedenec medicinske stroke ni bil vabljen na glavno obravnavo, so njegovi zaključki prepričljivo obrazloženi v izvedenskem mnenju, poleg navedenega pa pooblaščenka oškodovanke v pritožbi ne navede, kaj bi se lahko z njegovim zaslišanjem razjasnilo.

26Po oceni slednje naj bi bilo vsem sodelujočim v postopku jasno, da posnetki izkazujejo nemoč oškodovanke, njeno negibnost, izražanje nasprotovanja spolnim aktivnostim z večkratnim ponavljanjem besed "ne ne!", pri čemer naj bi izvedenka psihiatrične stroke pomen teh objektivnih dokazov popolnoma zanemarila, posneto dogajanje ocenila kot prekratko in oškodovanki pripisala aktivno sodelovanje pri spolnem odnosu, kar po oceni pooblaščenke vzbuja dvom v nepristranskost izvedenke in njenega mnenja ter potrebo po postavitvi novega nepristranskega in objektivnega izvedenca. Pritožbeno sodišče navedenemu ni sledilo. 258. člen ZKP določa, da če so v mnenju izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti danega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. Da bi bila izvedenka pristranska, na podlagi pritožbenih navedb ni mogoče sklepati, niti ne v pravilnost danega mnenja, temveč gre pritožbene navedbe razumeti kot nestrinjanje z ugotovitvami izvedenke. V kolikor pa pooblaščenka poudarja, da jasno izražen "ne, ne" oškodovanke ob kritičnem dogajanju pomeni izraz nestrinjanja oz. nasprotovanja k spolnemu nasilju, ki se je izvajalo nad njo pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da gre pri očitanem kaznivem dejanju za spolno občevanje oziroma spolno dejanje brez upiranja oškodovanca, pri čemer pristanek oškodovanca k spolnemu občevanju ali spolnemu dejanju ne izključi obstoja kaznivega dejanja, oškodovanec pa mora biti v takšnem stanju, da se ne more upirati. V primeru, da bi bilo ugotovljeno upiranje oškodovanke, tako ne bi šlo za spolno zlorabo slabotne osebe.

K pritožbi mladoletnikovega zagovornika

27Glede nezakonite vročitve sklepa zagovornik navaja, da mladoletnik ne biva na naslovu njegovih staršev, kamor je bil vročen izpodbijani sklep, in sicer njegovi materi, ne pa mladoletniku osebno. Ker gre za mladoletniški postopek in je bil mladoletniku sklep vročen na naslov v kraju A. kot do sedaj, skladno s prvim odstavkom 459. člena ZKP, ni videti razloga, da se takšna vročitev ne bi štela za pravilno opravljeno, upoštevajoč tudi, da mladoletnik in zagovornik sodišču nista sporočila drugega naslova za vročanje.

28Ne drži, da prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 3. 6. 2022 ni bil izdelan, saj se ta nahaja v spisu na l. št. 1032-1039 in bi moral zagovornik, v kolikor ni prejel navedenega zvočnega prepisa, zanj zaprositi sodišče znotraj roka za vložitev pritožbe oziroma odgovora na pritožbo tožilstva, česar pa ni storil.

29Sodišče naj bi spregledalo, da je izvedenka negacijo slabotnosti oškodovanke razširila tudi na kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 176. člena KZ-1, zaradi česar je po mnenju pritožnika potrebno pristanek mladoletne oškodovanke oziroma njeno prostovoljno ravnanje pri nastanku posnetka tudi pravilno pravno opredeliti. Sodišče prve stopnje pa je po oceni pritožbenega sodišča na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo zaključilo, da so bili posnetki narejeni brez vednosti oškodovanke, saj je slednja prepričljivo izpovedala, da za te posnetke sprva sploh ni vedela. Izvedenka psihiatrične stroke pa ni podala zaključkov o tem, da je oškodovanka aktivno pristala na snemanje in fotografiranje, kot se za to zavzema zagovornik v pritožbi, temveč je glede bistveno zmanjšane zmožnosti obvladovanja (ki se nanaša na B. B.) pojasnila, da se nanaša tudi na snemanje (l. št. 1027). Ne držijo zato pritožbene navedbe, da objektivni zakonski znak proizvodnje posnetka in njegovo razširjenje v konkretnem primeru umanjka, ker naj bi šlo za posnetek ob soglasju udeleženih. Pritožnik tudi nima prav, da v obravnavanem primeru ni šlo za pornografijo, češ da je njeno bistvo v kapitalskem interesu tistega, ki to proizvaja in razširja. Ravno nasprotno, mladoletniki so z ravnanjem, kakor je opisano na 13. in 14. strani izpodbijanega sklepa, izpolnili vse zakonske znake kaznivega dejanja po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 176. člena KZ-1, pri čemer ni potrebno, da bi za omenjene posnetke pridobili kakršnokoli premoženjsko korist, temveč zadošča že njihovo pridobivanje, proizvajanje, razširjanje, uvažanje, izvažanje ali ponujanje teh posnetkov na drugačen način.

30Iz izpodbijanega sklepa naj ne bi izhajal pravni in dejanski temelj odreditve vzgojnega ukrepa v smislu opisa tistega, kar naj bi mladoletnik storil, kar naj bi bilo prepovedano in se izpodbijanega sklepa po oceni pritožnika ne da preizkusiti. Enako naj bi veljalo za razloge v zvezi z odreditvijo ukrepa, pri čemer visoke alkoholiziranosti sodišče ni ovrednotilo v smislu kaznovanja mladoletnega obdolženca. Tudi navedenemu pritožbeno sodišče ni sledilo, saj izpodbijani sklep vsebuje opis kaznivega dejanja, prav tako so razlogi za izrek vzgojnega ukrepa navedeni na 15. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa, pri čemer sodišče uživanja večjih količin alkohola mladoletniku utemeljeno ni štelo v korist, temveč ga je opozorilo, da je uživanje alkohola škodljivo. Glede na navedeno tudi ne drži, da je bil vzgojni ukrep izrečen zgolj kot neka kompromisna rešitev, čeprav naj bi bil mladoletnik popolnoma resocializiran. Sodišče je upoštevalo, da je imel mladoletnik ob izreku vzgojnega ukrepa že 19 let in je tudi zaposlen, vendar je ob tem pravilno upoštevalo tudi težo kaznivega dejanja in posledice le-tega za oškodovanko. Pri izrekanju kazenskih sankcij zoper mladoletnike gre tudi za ukrepe zoper storilce kaznivih dejanj in namen teh sankcij ni zgolj v zagotavljanju mladoletnikove vzgoje, prevzgoje in pravilnega razvoja, čeprav je to v ospredju, temveč mora biti ob tem upoštevano tudi uresničevanje celovite vloge kazenskih sankcij; to pomeni, da se koristi mladoletnika, na katere se sklicuje zagovornica, upoštevajo sorazmerno s potrebami družbe (tako Vrhovno sodišče v I Ips 257/2004 z dne 13. 10. 2005).

31Na podlagi vsega navedenega je sodišče druge stopnje vložene pritožbe ob analogni uporabi 391. člena ZKP kot neutemeljene zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, potem, ko je še ugotovilo, da v postopku ni prišlo do kršitev, na katere je moralo paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP).

32Izrek o stroških pritožbenega dela postopka ima podlago v določbi 484. člena ZKP.