VSL Sodba II Cp 1277/2023

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da darilna pogodba, ki sta jo 18. 2. 2005 sklenili pokojna A. A. kot darovalka in toženka kot obdarjenka, proti tožniku nima pravnega učinka glede 1/8 nepremičnine parc. št. 724/13 k. o. ..., ID znak parc. št. ...¹ (I). V presežku glede ugotovitve, da darilna pogodba nima pravnega učinka do višine 1/4 (II), da se v zapuščino po pokojni A. A. vrne darilo - 1/8 sporne nepremičnine (III) ter v presežku, da se v zapuščino po pokojni A., A. vrne darilo - sporna nepremičnina do 1/4 (IV), je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je bil zaradi darilne pogodbe, ki sta jo 18. 2. 2005 sklenila pokojna A. A. kot darovalka in toženka kot obdarjenka, prikrajšan nujni delež tožnika (V). Sklenilo je še, da je toženka dolžna tožniku povrniti 90 % njegovih potrebnih pravdnih stroškov, tožnik pa toženki 10 % njenih potrebnih pravdnih stroškov (VI).

2Smiselno zoper ugodilni del se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem 338. členu Zakona o pravdnem postopku.² Navaja, da je bil pri sklenitvi predmetne darilne pogodbe pogodbeni namen pravdnih strank ureditev stanovanjskega problema pokojne A. A., katerega uspešno rešitev je le-ta pobotala ali plačala z izročitvijo nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe. Pokojna A. A. je za dano darilo tako 14 let in dva meseca brezplačno živela in uporabljala stanovanje toženke in njenega partnerja. Bistveni namen pogodbe je bil ravno v brezplačnem bivanju pokojnice, ki pa se lahko ovrednoti z oceno povprečne najemnine za podobna stanovanja. Brezplačno bivanje se je torej kompenziralo ali pobotalo s spornim darilom.

Meni, da tožnik navedb toženke glede zatrjevane kavze predmetne pogodbe ni prerekal, zato bi moralo sodišče prve stopnje v skladu z 214. členom ZPP navedena dejstva šteti za priznana.

Listina, imenovana "zapuščina darilna pogodba", s predmetno zadevo nima nobene zveze, še manj pa je mogoče trditi, da je toženka listino priznala ali ji dala neko dokazno vrednost.

Opozarja, da je odločitev sodišča, ki v III. točki izreka sodbe odloči, da se v zapuščino vrne 1/8 sporne nepremičnine, napačna, saj gre pri sporni nepremičnini za dve samostojni enoti, pri čemer je bila predmet darila le ena samostojna enota - pritličje hiše in garaža na parc. št. 724/4, k. o. ...

Oporeka tudi stroškovni odločitvi in navaja, da je sodišče toženki, kljub dejstvu, da je tožnik s svojim zahtevkom uspel le v višini 50 %, priznalo le 90 % uspeh.

3Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno, ki jo je sprejelo na podlagi izčrpno izpeljanega dokaznega postopka, ter je o tožbenem zahtevku tudi pravilno materialnopravno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajejo. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča.

6Pravdni stranki sta zakonita dediča prvega dednega reda, vsak do 1/2, po njuni materi A. A. Tožnik je zoper toženko vložil tožbo, s katero je uveljavljal prikrajšanje nujnega dednega deleža in zahteval, da darilna pogodba proti njemu v razmerju in v obsegu prikrajšanega nujnega deleža nima pravnega učinka. Zatrjeval je, da zapustnica ob smrti ni imela premoženja večje vrednosti, saj v zapuščino po zapustnici sodi le pokojninski prejemek v višini 328,49 EUR. Zapustnica je s toženko 18. 2. 2005 sklenila darilno pogodbo, s katero je svoje premoženje, in sicer polovico sporne nepremičnine, podarila toženki. Toženka je zahtevku nasprotovala ter je zatrjevala, da je bil pogodbeni namen pri sklenitvi darilne pogodbe ureditev stanovanjskega problema pokojne matere, katerega uspešna rešitev se je pobotala ali plačala z izročitvijo nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe. V obravnavani zadevi se je torej izpostavilo vprašanje, ali je sporni pravni posel darilna pogodba, ali pa pogodba, sklenjena z namenom ureditve stanovanjskega problema pokojne matere, oziroma ali se je z njeno sklenitvijo med pogodbenima strankama vzpostavila neka ekvivalentnost.

7Sodišče prve stopnje ni kršilo razpravnega načela (7. člen ZPP), kot mu neutemeljeno očita pritožba, saj se je pri ugotavljanju dejanskega stanja oprlo na navedbe strank in ni ugotavljalo morebitnih dejstev, ki jih stranke niso navajale, prav tako pa tudi ni izvajalo dokazov, ki jih stranke niso predlagale. Zmotno pritožba tudi meni, da tožnik ni prerekal toženkinih navedb, ki jih je podala v odgovoru na tožbo. To je storil na naroku 14. 3. 2022.

8Z darilno pogodbo se darovalec zaveže na drugo osebo, obdarjenca, neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.

9Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da gre pri darilni pogodbi z dne 18. 2. 2005 za darilo in ne za kakšen drug pravni posel. Prepričljivejša je ugotovitev, da pokojna A. A. darilne pogodbe ni sklenila zato, ker bi si želela urediti stanovanjski problem, temveč je bil pogodbeni namen obdarovati toženko oziroma ji neodplačno prepustiti svoj solastninski delež sporne nepremičnine, najverjetneje zaradi ureditve stanovanjskega problema toženke in njenega partnerja. Pokojnica se je po dogovoru preselila v manjše stanovanje partnerja toženke (25,15 m2), medtem ko sta se toženka in njen partner preselila v toženkino polovico hiše (74,0 m2), ki je bila primerna za bivanje, kar bi zadostovalo za rešitev s strani toženke zatrjevanega stanovanjskega problema pokojnice, zato ni bilo nobene potrebe po sklenitvi darilne pogodbe, če ne bi bil namen pravdnih strank ravno v daritvi, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Tudi če listina, imenovana "zapuščina darilna pogodba" po zatrjevanju toženke ne predstavlja oporoke, pa vsekakor zapis v navedeni listini, da je toženka dobila večji delež hiše ter predmete, ki so se v hiši nahajali, predstavlja dodaten indic, da je bila med zapustnico in toženko sklenjena darilna pogodba.

10Glede na to, da so v zapuščini zgolj neznatna sredstva (328,49 EUR), da tožnik od pokojne matere ni prejel ničesar, toženka pa je z darilno pogodbo od matere prejela polovico sporne nepremičnine, je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je pokojna mati pravdnih strank z omenjeno darilno pogodbo prikrajšala nujni delež tožnika.

11Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo, da je bila predmet darilne pogodbe le polovica sporne nepremičnine, in ker na podlagi drugega odstavka 26. člena ZD nujni delež potomca znaša polovico tistega deleža, ki bi šel vsakemu posamezniku po zakonitem dednem deležu, je pravilno razsodilo, da darilna pogodba proti tožniku nima pravnega učinka le glede 1/8 sporne nepremičnine.

12Pritožnica nasprotuje odločitvi prvega sodišča tudi z očitkom, da ni upoštevalo, da je pritličje nepremičnine samostojna enota, prvo nadstropje in mansarda pa tudi samostojna enota. S tem v bistvu zatrjuje, da je bila vzpostavljena dejanska etažna lastnina, vendar pa v tej smeri tekom postopka ni postavila trditve, da bi bil med zemljiškoknjižnimi lastniki sklenjen dogovor, po katerem bi del nepremičnine postal samostojni predmet lastninske pravice. Nesporno pa je, da je toženka v zemljiški knjigi vpisana kot solastnica sporne nepremičnine in ne kot izključna lastnica dela te nepremičnine.

13Pravilna je tudi odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov. Preizkus stroškovnega dela odločitve je mogoč. Odločanje o povrnitvi pravdnih stroškov ni zgolj rezultat matematične operacije, ampak je potrebno upoštevati vse okoliščine primera. Tožnik ni uspel le glede ugotovitvenega zahtevka ter glede višine deležev neveljavnosti darila in vrnitve darila v zapuščino v tem delu, zaradi česar posebni stroški postopka niso nastali, zato je upoštevaje okoliščine primera razumna in življenjsko sprejemljiva odločitev, da je prvo sodišče uspeh tožnika ocenilo na 90 % ter uspeh toženke na 10%.

14Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15Ker toženka s pritožbo ni uspela, je dolžna kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. členom ZPP).

¹ V nadaljevanju sporna nepremičnina.
² V nadaljevanju ZPP.