VSRS Sklep I Up 209/2023

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožnikovo tožbo, vloženo zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne Občine Ljubljana (v nadaljevanju JSS MOL), št. 35220-71/97/2019 (3212) z dne 16. 1. 2020.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da iz vročilnice, potrjene s tožnikovim podpisom, ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa, izhaja, da je bila tožniku drugostopenjska upravna odločba vročena 23. 3. 2020. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe (28. člen ZUS-1) se je tako iztekel 22. 4. 2020, iz žiga na tožbi (vloga z naslovom pritožba) pa izhaja, da jo je tožnik vložil osebno 29. 8. 2022, torej prepozno.

3Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu. Zatrjuje, da iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, na podlagi katerih dokumentov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da mu je bila drugostopenjska upravna odločba vročena 23. 3. 2020, zato sklepa ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev postopka ter poseg v načelo pravne varnosti. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je pritožba neutemeljena, saj se je sodišče prve stopnje v zvezi z navedenim sklicevalo na podpisano vročilnico, ki je javna listina, tožnik pa je s svojim podpisom potrdil prejem drugostopenjske upravne odločbe dne 23. 3. 2020.

K I. točki izreka

5Pritožba ni utemeljena.

6Pritožnik kot pritožbeni razlog uveljavlja neobrazloženost izpodbijanega sklepa v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki jo utemeljuje s trditvijo, da naj bi sodišče prve stopnje ne navedlo, iz katerega dokumenta izhaja, da je bila drugostopenjska upravna odločba pritožniku vročena prav 23. 3. 2020.

7Vendar pa je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa povsem določno in nedvoumno zapisalo, da je svojo ugotovitev glede dneva vročitve drugostopenjske upravne odločbe pritožniku oprlo na vročilnico, ki jo je podpisal pritožnik, iz nje pa izhaja, da je pisanje (drugostopenjsko upravno odločbo) prejel 23. 3. 2020. To pomeni da je trditev, s katero pritožnik utemeljuje svojo pritožbo, očitno napačna. Vrhovno sodišče k temu pripominja še, da je sodišče prve stopnje enako določno in nedvoumno navedlo tudi vsa ostala dejstva, na katera je oprlo svojo ugotovitev, da je bila tožba vložena prepozno.

8Ker pritožnik poleg navedenega ne zatrjuje ničesar več in ker niso podani razlogi, na katere mora Vrhovno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožba neutemeljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

9Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).