VSL Sklep I Cp 1886/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v obravnavani zadevi, v kateri tožeča stranka zahteva od tožene stranke plačilo 7500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Tožena stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo, v kateri je navedla, da se je zaradi odprtja podjetja obrnila na Agencijo A., ki ji je podjetje odprla, z njenim podpisom položila denar na račun, da se je podjetje lahko odprlo in hkrati isti znesek z njenim podpisom dvignila z računa. Sama denarnih sredstev v vtoževani višini nikoli ni imela. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3Pritožba ni utemeljena.

4Toženki, ki je pravni laik, je treba pojasniti, da sodišče prve stopnje o vtoževani terjatvi še ni vsebinsko odločalo, ampak je zgolj ugotovilo, da okrajno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi. To je Okrožno sodišče v Ljubljani, ki mu bo okrajno sodišče po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo v sojenje. Obravnavani spor namreč predstavlja spor med družbo in družbenikom, za takšne spore pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih (1. točka prvega odstavka 482. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP), za sojenje v teh pa so pristojna okrožna sodišča (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP). Takšnega zaključka prvostopenjskega sodišča, ki je pravilen, toženka ne izpodbija. V pritožbi navaja zgolj vsebinske razloge, zaradi katerih šteje, da je tožbeni zahtevek neutemeljen. Ti bodo predmet presoje v sojenju v gospodarskem sporu pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

5Pritožba je zato neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).