UPRS Sodba I U 1146/2023-7

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 590/2023 z dne 3. 7. 2023 se odpravi in zadeva vrne organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti.

O izpodbijani odločbi

1Toženka je na podlagi 1. in 7. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) z odločbo Bpp 590/2023 z dne 3. 7. 2023 kot neutemeljeno zavrnila dne 12. 6. 2023 vloženo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju Prošnja).

2Iz obrazložitve je razvidno, da je toženka ugotovila, da tožnica prosi za brezplačno pravno pomoč v zadevi, ki jo obravnavala Policijska postaja Črnomelj pod št. 2230-52/2023/1 z dne 7. 6. 2023, da torej ne gre za sodni postopek, za katerega bi bilo mogoče na podlagi 7 člena ZBPP odobriti brezplačno pravno pomoč. Toženka je ugotovila: (i) da tožnica ni v nobenem spornem razmerju oziroma nima zahtevka, o katerem bi moralo odločati sodišče v sodnem postopku; (ii) da gre za zbiranje obvestil v predkazenskem postopku, za kar po oceni toženke brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti in (iii) da se Prošnja tudi ne nanaša na obravnavo prekrška, ki bi bil zapleten ter da ne gre za obravnavanje obsežnih in zapletenih dejanskih ter pravnih vprašanj, ki bi terjala strokovno pomoč pri obrambi. Toženka je še pojasnila, da bo v primeru, da bo do postopka pred sodiščem prišlo, tožnica lahko ponovno vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Navedbe tožnice

3Tožnica v tožbi ugovarja napačno uporabo materialnega prava, kršitev pravil postopka in zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne toženki v ponoven postopek in ji naloži povrnitev stroškov postopka.

4Tožnica s sklicevanjem na 7. člen ZBPP zatrjuje, da za opredelitev sodne zadeve ne pomeni, da mora o zadevi odločati katero od sodišč s splošno pristojnostjo oziroma katero od sodišč, navedenih v 31.a členu ZBPP. Meni, da je postopek o prekršku, v zvezi s katerim je zaprosila za brezplačno pravno pomoč, sodni postopek v smislu ZBPP, ker je pristojni prekrškovni organ (Policijska postaja Črnomelj) pristojen tudi za izvensodno poravnavanje sporov (začeti postopek lahko obravnava v smeri izvensodne rešitve). Poudarja, da mora kršiteljica v pisni izjavi podati tako izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška, kot tudi navesti in predlagati vse dokaze v svojo korist, saj jih pozneje ne bo mogla več uveljavljati. Tožnici ni jasno, kako je toženka ugotovila, da ne gre za zapleteno zadevo. Tožnica meni, da potrebuje za izjavo, ki je najpomembnejša vloga v postopku, nujno strokovno pomoč odvetnika. Tožnica izpostavlja, da upoštevajoč stališče toženke, kršitelj ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči niti za vložitev zahteve za sodno varstvo, saj postanejo tovrstne zadeve po Zakonu o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) sodne zadeve šele s trenutkom, ko prekrškovni organ odstopi zahtevo za sodno varstvo v reševanje pristojnemu sodišču.

5Tožnica še navaja, da ni pravilna niti navedba v izpodbijani odločbi, da naj bi vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči „v zvezi s postopkom o prekršku“. Tožnica opozarja, da je vložila Prošnjo za vložitev pisne izjave, za zastopanje na prvi stopnji v morebitnem postopku o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo in za oprostitev stroškov postopka. Tudi glede slednjih dveh zahtev bi toženka morala odločiti, tako pa je v izreku Prošnjo v celoti zavrnila, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

Navedbe toženke

6Toženka predlaga zavrnitev tožbe in vztraja na stališču, da se Prošnja ne nanaša na sodni postopek in dodaja, da zato toženka ni bila dolžna presojati ali tožnica izpolnjuje pogoje za posamezno obliko brezplačne pravne pomoči.

K I. točki izreka

7Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno.

Tožba je utemeljena.

8Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Sodišče pojasnjuje, da je bil ZBPP sprejet z namenom uresničevanja ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah, dolžnostih in obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče, in zaradi varovanja 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri ima vsakdo pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali v kakršnihkoli kazenskih obsodbah zoper njega odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Ustavno sodišče je namreč večkrat poudarilo, da osebam slabega premoženjskega stanja višina sodnih stroškov ne sme predstavljati nepremostljive ovire za dostop do sodišča, kar izhaja ne samo iz 23. člena Ustave, pač pa tudi iz načela enakosti pred zakonom in prepovedi diskriminacije po 14. členu Ustave.¹ ZBPP torej omogoča dejansko in učinkovito izvrševanje pravice do dostopa do sodišča vsakomur, ne glede na njegov premoženjski oz. socialni status ob ustavnem priznanju pravice do sodnega varstva kot človekove pravice in ob upoštevanju načela socialne države kot ustavne zahteve, ki se konkretizira tudi v vsebinski, materialni pravici do enakosti pred zakonom.² Z ZBPP so tako celovito in sistemsko urejena vsa vprašanja, povezana z zagotavljanjem pravnega svetovanja in zastopanja po odvetniku in drugih, za to kvalificiranih osebah v smislu uresničevanja pravice do dostopa do sodišča.³ Država mora stranki zagotoviti strokovno pomoč, kadar je to nujno za dostop do sodišča s sredstvi iz proračuna.⁴

9Za sodno varstvo po ZBPP se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči, štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom (drugi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč po ZBPP se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Razlog za to, da je možno odobriti brezplačno pravno pomoč le za izvensodno poravnavanje, ki je urejeno z zakonom, s čimer je zagotovljen institucionalno in ustrezno organiziran način mirnega reševanja sporov, ne pa tudi za druge zasebne oblike poravnavanja, je tudi v tem, da je država tista, ki skrbi za uresničevanje pravice do sodnega varstva in enakopravnega položaja vseh ljudi, sredstva za brezplačno pravno pomoč pa se zagotavljajo iz proračuna.⁵ ZBPP v 4. členu namreč določa, da država skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva tako, da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, da oprosti upravičence plačila stroškov postopka, da, če tako določa zakon, nudi davčne ali druge olajšave osebam, ki so po tem zakonu pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, če se odpovedo plačilu za opravljene storitve, ter da zagotavlja sredstva in pogoje za organizacijo in delovanje služb in organov, pristojnih za vodenje postopkov in za odločanje o pravici do brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč se lahko po ZBPP torej dodeli tudi za pravno svetovanje in zastopanje za sklenitev izvensodne poravnave, kar izhaja tudi iz tretje alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP.

10Iz Prošnje izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z zadevo, ki jo vodi Policijska postaja Črnomelj, št. 2230-52/29023 za: (i) vložitev izjave o dejstvih in okoliščinah prekrška, (ii) zastopanje na prvi stopnje in (iii) oprostitev plačila stroškov.

11Utemeljen je tožbeni ugovor, da je toženka zmotno uporabila materialno pravo, ko je na podlagi na 7. člena ZBPP zavrnila Prošnjo zato, ker se naj Prošnja ne bi nanašala na sodni postopek. Kot izhaja iz povzetih materialnopravnih stališč se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Utemeljeno tožnica torej opozori, da se brezplačna pravna pomoč po 7. členu ZBPP lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za poleg vseh oblik sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji ter pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije, tudi pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP), do česar pa se toženka v izpodbijani odločbi ni opredelila.

12Iz izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka zavrnila Prošnjo (v celoti), zato sicer ni utemeljen tožbeni očitek, da naj tožnica ne bi odločila glede tožničinega predloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči: (i) za zastopanje na prvi stopnji v morebitnem postopku o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo in (ii) za oprostitev stroškov postopka. Tudi ti dve zaprošeni vrsti brezplačne pravne pomoči je namreč toženka, kot je razvidno iz izreka, zavrnila. Utemeljen pa je tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava tudi v tem delu. Kot že povzeto, je toženka zavrnila Prošnjo tudi v tem delu na podlagi 7. člena ZBPP in kot je mogoče povzeti iz odločbe, je utemeljitev enaka za vse vrste želene oblike brezplačne pravne pomoči. Glede na to, da tožnica zaproša (tudi) za (i) za zastopanje na prvi stopnji v morebitnem postopku o prekršku v zvezi z zahtevo za sodno varstvo in (ii) za oprostitev stroškov postopka, je utemeljitev toženke, da ne gre za sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP, nepravilna.

13Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.

14V ponovnem postopku naj toženka upošteva povzeta materialnopravna izhodišča in ugotovi, ali tožnica vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku pred organom, ki je pristojen za izvensodno poravnavanje sporov (prvi odstavek 7. člena ZBPP), za katerega pa je (ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZBPP) dodelitev brezplačne pravne pomoči možna. V ponovnem postopku naj toženka upošteva tudi, da je tožnica v Prošnji zahtevala več vrst, oblik in različen obseg brezplačne pravne pomoči.

K II. točki izreka

15Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik, ki s tožbo uspe, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnico pa je v upravnem sporu zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika) do prenehanj obveznosti.

¹ Tako sklepa Ustavnega sodišča RS, Up 40/97 z dne 7. 3. 1997 in Up 103/97 z dne 26. 2. 1998.
² Tako Aleš Galič, oprostitev stroškov in brezplačno pravno pomoč v pravdnem postopku kot izraz načela socialne države, Pravnik št. 4-5, 1998.
³ Več o tem dr. Aleš Galič: Pravica do sodnega varstva v novejši praksi evropskega sodišča za človekove pravice, Pravosodni bilten št. 4/2013 str. 83 do 113 in Ustavno procesno pravo, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 87 do 88
⁴ Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.
⁵ Več o tem Predlog zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) - EPA 1301 št. 751-01/99-1 z dne 31. 8. 2000.