VSL Sklep IV Cp 1077/2023

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice za spremembo varstva in vzgoje, določitve preživnine in stikov (I. točka izreka). Prav tako je zavrnilo nasprotni predlog nasprotnega udeleženca za ukinitev stikov (II. točka izreka). S III. točko izreka sklepa je spremenilo pred Okrožnim sodiščem v Celju IV P 16/2018 dne 28. 12. 2018 sklenjeno sodno poravnavo glede stikov, tako da stiki med mladoletnim A. ter njegovo materjo B. potekajo na naslednji način: - po telefonu dvakrat tedensko ob ponedeljkih in četrtkih med 19.00 in 19.30 uro tako, da ga mama pokliče na telefonsko številko ..., ki ji je bila sporočena s strani nasprotnega udeleženca, pri čemer je nasprotni udeleženec dolžan zagotoviti, da je v času izvedbe stikov ob ponedeljkih in četrtkih med 19.00 in 19.30 uro telefon prižgan, napolnjen in delujoč, - z video klicem preko aplikacije Skype, ZOOM, Teams ali katerekoli druge aplikacije, prvo soboto vsak drugi mesec od 10.00 do 11.00 ure, pri čemer je nasprotni udeleženec dolžan zagotoviti, da je v času izvedbe video klica telefon ali računalnik, preko katerega se bo video klic izvajal, delujoč. Stik preko video klica se začne izvajati prvo soboto v maju, in sicer 6. 5. 2023, nato 1. 7. 2023 in tako naprej prvo soboto vsak drugi mesec, nasprotni udeleženec je dolžan takoj obvestiti predlagateljico o morebitni spremembi telefonske številke in o aplikaciji, preko katere se bodo izvajali video klici. S IV. točko izreka sklepa je nadomestilo soglasje matere, da se mladoletni A. zdravstveno obravnava pri kliničnem psihologu in pedopsihiatru pri Svetovalnem centru za otroke, mladino in starše. Nasprotnega udeleženca je še zavezalo, da je dolžan obveščati predlagateljico o zdravstvenem stanju mladoletnega A. in o opravljenih zdravniških pregledih ter ji izročiti kopijo medicinske dokumentacije (V. točka izreka). V primeru kršitve določenih stikov na podlagi III. točke izreka je kršitelju določilo denarno kazen v višini 300,00 EUR, ki se bo izterjala po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa bo sodišče v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo, novo višjo kazen, v primeru, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju s III. točko izreka tega sklepa (VI. izreka sklepa). V VII. točki izreka je navedlo, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa ter sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške tega postopka (VIII. točka izreka).

2Zoper I., II. in IV. točko izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku¹ pritožuje predlagateljica.

Sodišče prve stopnje je samovoljno poseglo v sodno poravnavo in predlagateljici odvzelo stike z mladoletnim A. še v tistem delu, ki jih je imela na podlagi pravnomočno sklenjene sodne poravnave. Namesto, da bi sodišče presojalo, ali je teh stikov dovolj in ali se izvršujejo, je predlagateljici odvzelo temeljno pravico do stika z materjo. Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav in celosten razvoj. V konkretnem primeru ni posebnih okoliščin, da predlagateljica ne bi smela imeti stikov z otrokom. A. je še otrok, zaradi česar je nanj mogoče vplivati do te mere, da bo naredil tisto, kar mu bo rekel nasprotni udeleženec. Za nasprotnega udeleženca (in posledično za A.) je bilo moteče že to, da je predlagateljica v času stika A. odstranjevala uši in mu večkrat umivala lase. Predlagateljica si ne more predstavljati, kako naj stiki z video klicem vsak drugi mesec po eno uro nadomestijo stike z otrokom v živo. Nasprotni udeleženec je tisti, ki preprečuje stike in je z izpodbijanim nezakonitim sklepom dosegel, da predlagateljica otroka do njegove polnoletnosti v živo ne bo mogla videti. Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da otrokove težave na področju koncentracije in pozornosti ter pomanjkljivosti na emocionalnem področju izvirajo iz stikov s predlagateljico.

Otrokovi obravnavi pri kliničnem psihologu in pedopsihiatru je predlagateljica nasprotovala zgolj zato, ker je bila v preteklosti zaradi ravnanja nasprotnega udeleženca in njegove nasilnosti sama obravnavana kot psihična bolnica in jo ta stigma spremlja še danes, čeprav je s potrdilom psihiatrinje dokazala, da je z njenim psihičnim stanjem popolnoma v redu ter da tovrstnih težav nima več. Sodišče bi moralo ob tako radikalni spremembi stikov glede na dosedanjo ureditev postaviti sodnega izvedenca, ki bi ugotavljal, ali je otrok povezan z očetom, ker se pri njem počuti varnega, mu bolj zaupa in z njim lažje komunicira, medtem ko je odnos z materjo obremenjen z zamero, ali pa se očeta boji in zato ne upa imeti stika z materjo.

Glede IV. točke izreka sklepa pritožba navaja, da sodišče ne upošteva, da predlagateljica ne more vedno dostopati do elektronske povezave, prav tako ni vešča uporabe elektronskih sredstev.

3Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

Opozarja, da se je predlagateljica sama odločila, da na stike ne želi več prihajati. Ob izdaji izpodbijanega sklepa so se stiki dejansko izvajali, in sicer tako stiki po telefonu, kakor tudi stiki po video klicu, zato se izkažejo za neresnične pritožbene navedbe, da predlagateljica nima možnosti video klica. Predlagateljica kliče mladoletnega otroka tudi mimo določenih terminov za stike. Predlagateljica se ne ukvarja s potrebami otroka in se ne pogovarja o temah, ki ga zanimajo, temveč izkorišča stike za pritisk na otroka, kar pri njem povzroča stisko. Da predlagateljica nima nobene meje pri klicanju in da otroka, nasprotnega udeleženca in njegovo družino spravlja v težko psihično situacijo, izhaja tudi iz priloženih zaslonskih posnetkov. Gre za nerazumljiva sporočila, ki z izvajanjem stikov in koristjo otroka nimajo nobene veze. Razvidni pa so tudi vsi klici, ki jih je predlagateljica opravila na telefon nasprotnega udeleženca, ki je v času od 16. 3. 2023 do 20. 5. 2023 prejel 426 neodgovorjenih klicev ali poskusov klicev iz številke predlagateljice oziroma iz vseh ostalih številk, ki jih predlagateljica redno menjava, nasprotni udeleženec pa blokira.

4Pritožba ni utemeljena.

5Udeleženca postopka sta starša 11 letnega A.

6S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novem mestu IV P 232/2015 z dne 18. 12. 2015 je bil A. zaupan v varstvo in vzgojo očetu, z materjo pa so bili nazadnje na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Celju IV P 16/2018 z dne 28. 12. 2018 določeni stiki, in sicer vsak drugi vikend, med počitnicami in po telefonu.

7Predlagateljica je v predlogu zatrjevala, da nasprotni udeleženec onemogoča pravilno izvajanje stikov ter da sina zanemarja in z njim manipulira, zaradi česar je predlagala, da se mladoletni A. njej predodeli v vzgojo in varstvo, z očetom pa določijo stiki. Nasprotni udeleženec je v nasprotnem predlogu navedel, da je mladoletni A. zaradi izvajanja stikov v svojem razvoju ogrožen, zaradi česar je predlagal ukinitev stikov.

8V skladu s četrtim odstavkom 138. člena Družinskega zakonika² izda sodišče novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

9Sodišče odloča o ukrepih za varstvo otrokove koristi v nepravdnem postopku, v katerem oblikuje razmerja med udeleženci na način zavarovanja otrokove največje koristi, pri tem pa vsebinsko ni vezano na predloge udeležencev.

10Ker je v konkretnem primeru vprašanje, ali je otrok na stikih z materjo tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ti stiki ukinejo, oziroma ali je pri očetu tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodeli v varstvo in vzgoji materi, oziroma kaj je otrokova največja korist, predvsem vprašanje strokovne narave, je sodišče prve stopnje pravilno zaprosilo za poročilo in mnenje CSD. CSD namreč v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifični pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Njegova mnenja in poročila ter zaslišanje strokovnega delavca CSD se po 108. členu Zakona o nepravdnem postopku³ štejejo za izpovedbo osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, zaradi česar potrebe po postavitvi izvedenca ni bilo.

11Iz mnenja CSD z dne 1. 3. 2022 izhaja, da je A. začel intenzivno odklanjati stike z materjo. Otrok je strokovni službi CSD ter otroški zdravnici v ZD C. povedal, da k materi ne želi, ker se z njo samo prepira, odvzame mu telefon, da ne more poklicati očeta, ga sili, da mora jemati zdravila, če že samo zakašlja, mu stalno umiva lase s šamponi za odstranjevanje uši, čeprav jih nima več in mu vsakokrat ponavlja, da mora živeti pri njej, drugače bo oče moral v zapor. Po mnenju CSD obstaja pri otroku visoka stopnja ogroženosti s strani matere zaradi njenega impulzivnega vedenja in siljenja otroka v tretmaje (odstranjevanje uši, zdravila) ter stopnjevanja klicev in groženj. Pri otroku je bila zaznana močna stiska (stres, tresenje pred stiki, krč v roki, dihalna stiska). Sodišče je mnenje CSD sprejelo, pritožba pa ne pojasni razloga, zakaj naj bi bilo poročilo oziroma mnenje pristransko. Zaradi vseh ravnanj in pritiskov s strani matere je bil otrok tudi napoten na ambulantni pregled na Pediatrično kliniko, iz izvida katerega izhaja, da je pri otroku v ospredju stiska, ki je vezana na specifično družinsko situacijo. Nadalje iz psihološkega poročila ZD C. izhaja, da ima A. težave na emocionalnem področju in so vezane predvsem na stike z materjo, ki jih otrok zavrača. A. je tudi ob neformalnem razgovoru s sodnico potrdil izjavo, ki jo je podal že pred CSD, da zavrača osebni stik z materjo, ker mati ves čas grdo govori o očetu, bil pa je pripravljen imeti z materjo stik po telefonu⁴. Razgovor z mladoletnim otrokom je opravila tudi psihologinja, vendar vpogled v mnenje na podlagi drugega odstavka 177. člena DZ staršema ni bil omogočen. Iz mnenja pa izhaja, da je nujno potrebno, da se mati vključi v trening nenasilne komunikacije, učenja socialnih veščin in izražanja čustev, kar bo pripomoglo k izboljšanju odnosa z A. in posledično k razširitvi stikov.

12Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 222/2021 z dne 10. 3. 2022 izdalo začasno odredbo, na podlagi katere je za čas devetih mesecev odredilo stike pod nadzorom, vendar pa sta se izvedla le dva zelo kratka stika, saj je A. jasno izrazil voljo, da matere ne želi videti ter je samoinciativno zapustil prostor, predlagateljica pa je izjavila, da stikov pod nadzorom ne želi, zaradi česar se stiki pod nadzorom niso več izvajali.

13Pravilno pritožba navaja, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom ter da se s stiki zagotavlja korist otroka, vendar pa lahko sodišče po prvem odstavku 173. člena DZ le enemu ali obema staršema omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Sodišče lahko tudi odloči, da se stiki ne izvajajo z osebnim srečanjem in druženjem, ampak drugače, če je le tako mogoče varovati korist otroka.

14Ogroženost A. z osebnimi stiki z materjo je konkretno in jasno izražena. Njegova stiska je tako močna, da je utrpel akutno stresno reakcijo (tresenje pred stiki, krč v roki, dihalna stiska). S strani sodišča prve stopnje ugotovljena dejstva zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča izkazujejo, da trenutno osebni stiki otroka z materjo A. niso v korist, zaradi česar jih je bilo potrebno omejiti na neosebne stike. Stiki pod nadzorom pa ne pridejo v poštev, ker jih otrok odklanja, pa tudi predlagateljica stikov pod nadzorom ne želi.

15Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da vsako otrokovo odklanjanje stikov ne more biti razlog, da se osebni stiki ukinejo, vendar pa iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da otrok stike z materjo odklanja zaradi njenega impulzivnega vedenja ter neprimernega govorjenja. Siljenje otroka, ki je izrazil takšen odpor do osebnega stika, pa lahko pri otroku povzroči še hujši odpor do stikov.

16Izvedeni dokazni postopek tudi ne daje podlage za predlagateljičine navedbe, da nasprotni udeleženec na mladoletnega otroka slabo vpliva, oziroma, da bi bilo odklanjanje osebnih stikov z materjo posledica očetove indoktrinacije otroka, kot to predlagateljica očita nasprotnemu udeležencu.

17Res telefonski oziroma video stik ne more enakovredno nadomestiti pristnega osebnega stika, vendar pa je v konkretni zadevi izkazano, da osebni stiki predstavljajo A. psihično obremenitev in mu niso v korist. Navedeno pa ne izključuje možnosti, zlasti ob aktivnem ravnanju predlagateljice, da bo osebni stik mogoče vzpostaviti v prihodnosti. V osnovni naravi otroka je, da želi imeti stike s staršema. Na strani predlagateljice je, ali je pripravljena vložiti delo, trud in čas v učenje socialnih veščin ter trening nenasilne komunikacije, kar bo pripomoglo k izboljšanju njenega odnosa z A. in k postopni razširitvi stikov. Tega pa se mora zavedati tudi nasprotni udeleženec ter storiti vse, da bo ne le omogočal izvedbo sodno določenih neosebnih stikov, temveč tudi z aktivnim ravnanjem vzpodbujal otroka k postopni razširitvi stikov.

18Na naroku 10. 1. 2023 je predlagateljica navedla, da je pripravljena urediti, da se stiki izvedejo po skypu oziroma videokonferenci, iz odgovora na pritožbo pa tudi izhaja, da se video stiki že izvajajo, zato je pritožbena navedba, da nima dostopa do internetne povezave, neutemeljena.

19Po ugotovitvi, da niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

20Udeleženca postopka nosita svoje stroške pritožbenega postopka (101. člen ZNP).

¹ V nadaljevanju ZPP.
² V nadaljevanju DZ.
³ V nadaljevanju ZNP.
⁴ V neformalnem razgovoru je otrok tudi povedal, da ga je mati klicala večkrat na dan (20-krat), kar je bilo zanj zelo obremenjujoče.