VSC Sklep I Ip 304/2023

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnici sami krijeta svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom dolžnici A. A. lasten delež 7/16 celote nepremičnin ID znak parcela ... 1104, ID znak parcela ... 1105 in ID znak parcela ... *193 izročilo kupcu (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa bo na njih po uradni dolžnosti odredilo vknjižbo lastninske pravice na kupca in izbrisalo posamezne omejitve oziroma hipoteke (II. točka izreka). Nepremičnine se kupcu izročijo po pravnomočnosti sklepa (III. točka izreka).

2Zoper ta sklep se dolžnici po pooblaščencu pravočasno pritožujeta. Uveljavljata vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da je upnik podal umik predloga za izvršbo, ker je bila terjatev v celoti poplačana. Ta je bila poravnana že 1. 8. 2023, kakor izhaja iz priloženega potrdila. Upnik umika predloga za izvršbo ni podal prej, vendar dolžnici zaradi tega ne smeta nositi negativnih posledic. Uveljavljata, da sodišče prve stopnje ni sledilo upnikovemu predlogu, saj izvršbo še vedno nadaljuje. To izhaja tudi iz sklepa z dne 11. 9. 2023 o delni ustavitvi izvršbe, s katerim je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo z rubežem in cenitvijo premičnin, rubežem plače in z rubežem denarnih sredstev pri OPP, ne pa tudi izvršbe glede nepremičnin. Zoper ta sklep sta dolžnici vložili pritožbo. Menita, da sodišče nima podlage, da bi nadaljevalo izvršbo, v kolikor je upnik v celoti umaknil predlog za izvršbo, saj je izvršilni postopek ustavljen že s samim trenutkom, ko je upnik podal umik predloga za izvršbo. Očitata kršitev 193. člena ZIZ, ki ureja varstvo kupčevih pravic in iz katerega izhaja, da so pravice kupca iz naslova pridobitve lastninske pravice na nepremičnini varovane šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in ne prej. Sklicujeta se na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 490/2022 z dne 1. 9. 2022, ki se nanaša na identični pravno situacijo, ko je bil umik predloga za izvršbo podan po uspešno izvedeni javni dražbi. V nadaljevanju citirani sklep v celoti povzemata. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe. Priglašata pritožbene stroške.

3Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Izpodbijani sklep temelji na določilu prvega in drugega odstavka 192. člena ZIZ, po katerem sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica in izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku ter določi rok za izpraznitev nepremičnine.

6Glede na zgoraj povzeti predpisani predpostavki za izdajo sklepa o izročitvi, je predmetni sklep mogoče izpodbijati zaradi nepravilnosti pri opravi dražbe (šesti odstavek 189. člena ZIZ) in zaradi nepravilnosti pri položitvi kupnine.

7Iz izpodbijanega sklepa, kar ni pritožbeno sporno, izhaja, da je sodišče prve stopnje po 5. 9. 2023 uspešno izvedeni spletni javni dražbi, istega dne izdalo sklep o domiku, s katerim je prvi dolžnici lasten delež na prodanih nepremičninah domaknilo kupcu. Kupcu je bil predmetni sklep vročen 12. 9. 2023, ta pa je, skladno z odredbo o prodaji nepremičnine na 2. dražbi z dne 30. 6. 2023, pravočasno plačal razliko v kupnini v znesku 357,00 EUR.

8Dolžnici v pritožbah nepravilnosti pri opravi dražbe oziroma pri položitvi kupnine ne uveljavljata. Sodišču prve stopnje očitata, da izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, ker je upnik v vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 8. 9. 2023, podal umik predloga za izvršbo. Vendar pa je pojasniti, da je kupčev pravni položaj v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-35/98 z dne 2. 4. 1998 varovan od razglasitve sklepa o domiku in je lahko od takrat naprej odvisen le od zakonitosti javne dražbe in od kupčevega plačila kupnine. Ne more pa biti kupčev položaj odvisen od kake druge naknadne okoliščine, zaradi katere bi moralo sodišče postopek ustaviti in razveljaviti izvršilna dejanja, saj bi taka razveljavitev v nasprotju z (v času izdaje navedene odločbe Ustavnega sodišča veljavnim) drugim odstavkom 68. člena ZIP oz. (sedaj veljavnim s tem določilom vsebinsko identičnim) drugim odstavkom 76. člena ZIZ, posegla v kupčevo pričakovalno pravico, pridobljeno z izdanim sklepom o domiku kot naslovom za pridobitev lastninske pravice. Novela ZIZ-J, ki je uveljavila, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi Novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo kot dodaten način prodaje nepremičnine, v varovanje kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb. Tudi Višje sodišče v Mariboru je v sklepu I Ip 490/2022 z dne 1. 9. 2022, na katerega se dolžnici sklicujeta v pritožbah in ga povzemata, poudarilo, da se domik¹ v ustavnosodni praksi izpostavlja kot odločilno dejanje, ki utemelji upravičeno pričakovanje za pridobitev lastninske pravice. Pri čemer pa citirana zadeva ni enaka pritožbeno obravnavani zadevi, saj v zadevi, ki jo je obravnavalo Višje sodišče v Mariboru, sklep o domiku ni bil izdan, kot je razvidno iz same obrazložitve citiranega sklepa. Posledično tako ne gre za primerljivo zadevo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pojasnilo, da zaradi izdanega sklepa o domiku nepremičnin upnikovemu umiku predloga za izvršbo ni v celoti sledilo in izvršbe na nepremičnine ni ustavilo, saj ni pravne podlage, da bi v tej fazi postopka lahko posegalo v pričakovano pravico kupca, da postane lastnik domaknjenih lastninskih deležev nepremičnin.

9Neutemeljene so pritožbene navedbe o kršitvi 193. člena ZIZ, saj se zakonski dejanski stan te zakonske določbe ne nanaša na okoliščine obravnavane zadeve. Pritožbene navedbe, da dolžnici zaradi upnikove prepozne vložitve umika predloga za izvršbo ne bi smeli trpeti posledic in da sta dolžnici tudi zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 11. 9. 2023 vložili pritožbo, za pritožbeno presojo izpodbijanega sklepa niso pravno odločilne in na pravilnost izpodbijanega sklepa v skladu z zgoraj pojasnjenim ne morejo vplivati.

10Ker pritožbi ne izpodbijata pravilnosti ugotovitve, da je kupec pravočasno plačal kupnino in ne zatrjujeta nepravilnosti pri opravi javne dražbe, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožbene navedbe zato niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Ker dolžnici s pritožbama nista uspeli, sami nosita svoje pritožbene stroške, saj jima ti niso bili neutemeljeno povzročeni (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Oziroma dosledneje sklep o domiku.