UPRS Sodba II U 324/2021-22

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

1Tožena stranka, informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP), je z izpodbijano odločbo zavrnil pritožbo prosilke, tožene stranke v tem upravnem sporu, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank d.d. (v nadaljevanju DUTB, organ). Tožena stranka je pojasnila, da je prosilka 7. 7. 2021 pri organu vložila zahtevo za posredovanje informacije o tem, ali je organ kadarkoli poslovno sodeloval z dr. A. A., družbo B., s. p. ali družbo C., d. o. o., zlasti pa jo je zanimalo ali so bili navedeni kadarkoli angažirani, da za organ opravljajo kakšne storitve, npr. cenitve, priprava izvedenskih mnenj, vodenje insolvenčnih postopkov, ipd.; kakšne storitve in kdaj so jih opravljali; ali je dr. A. A. kadarkoli z organom sodeloval kot član ali svetovalec upravnega odbora, komisij in/ali odborov in/ali nadzornega sveta organa. Organ je zahtevano zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti/podatki ne razpolaga.

2Tožena stranka je v postopku reševanja pritožbe prejela dopis organa, v katerem je organ pojasnil, da evidenco o poslovnih partnerjih in sodelovanju z njimi vodi v »FRS« in »Apex« evidenci in da mu je skrbnica evidence »FRS« sporočila, da »v FRS evidencah partnerjev ne vodimo nobenega od spodaj naštetih (pravnih) oseb, tako da tudi nobenega poslovnega sodelovanja ni bilo med organom in njimi.« S strani skrbnice evidence »Apex«, pa je uradna oseba organa prejela odgovor, da tudi v registru CRS (centralni register strank) v »Apex-u« ni zadetkov. Glede na prejeta odgovora obeh skrbnic, ki sta vpogledali v bazo podatkov organa, je organ zaključil, da z omenjenimi strankami ni sodeloval in posledično organ z zahtevanimi podatki/dokumenti ne razpolaga.

3Tožena stranka je pojasnila, da ob upoštevanju določbe prvega odstavka 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Ker tožena stranka ob reševanju pritožbe ni mogla posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki/informacijami, niti ne vidi razlogov, zakaj bi organ prosilki prikrival, da z njimi razpolaga, pritožbi prosilke ni bilo mogoče ugoditi. Po preučitvi celotne zadeve IP zato zaključuje, da dokument, ki je predmet pritožbenega postopka, pri organu ne obstaja, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

4Tožena stranka je zavrnila tudi pritožbene ugovore, da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil glede obstoja konkretno zahtevanih dokumentov (cenilnega poročila, izvedenskega mnenja, dokumentov iz insolvenčnih postopkov), da iz nje ni razvidno, kateri določno opredeljeni dokumenti so bili predmet presoje, niti niso jasno konkretno navedeni razlogi za njegovo odločitev, ker se organ ne more opredeliti do dokumentov, s katerimi ne razpolaga. Prav tako IP ugotavlja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe organa nedvomno izhajajo razlogi za odločitev organa, ki izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ namreč jasno navaja, da ne razpolaga z informacijami/dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke, zato je zahtevo prosilke tudi zavrnil.

5Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi napačno in zmotno uporabljenega materialnega prava in posledično nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za posredovanje zahtevane informacije in se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča I-Up-122/2006 z dne 25. 4. 2007. Navaja, da je od organa zahtevala dokumente, ki se nanašajo na poslovno sodelovanje DUTB in dr. A. A. ali B., s. p. ali družbe C., d. o. o. Gre za dokumente, ki izvirajo iz delovnega področja zavezanca (DUTB). Ker poslovno sodelovanje DUTB in dr. A. A. ali B., s. p. ali družbe C., d. o. o. zajema izdelavo cenilnih poročil, izvedenskih mnenj, dokumentov iz vodenja insolvenčnih postopkov, je očitno, da gre za dokumente v materializirani obliki, s katerimi organ, zato ker so dr. A. A., B., s. p. in družba C., d. o. o. po naročilu zavezanca (DUTB) ali za potrebe vodenja postopkov, ki jih vodi oz. v katerih sodeluje DUTB izdelali izvedenska mnenja, cenilna poročila in vodili insolvenčne postopke, razpolaga.

6Tožeča stranka kot ključno izpostavlja dejstvo, da slednja razpolaga tudi z zapriseženo izjavo izvedenca dr. A. A., ki je na naroku za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi opr. št. I Pg 1287/2014 izpovedal, da je z DUTB »delal veliko.« Kako to, da DUTB glede na izpovedbe izvedenca dr. A. A. ne razpolaga z dokumentacijo v materializirani obliki, pa tožeči stranki ni jasno. Glede na navedeno se tako poraja utemeljen dvom, da DUTB z dokumentacijo razpolaga, pa slednje tožeči stranki iz njej neznanih razlogov ne želi posredovati, kljub dejstvu, da gre za informacije javnega značaja.

7Glede na vse navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze ter po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in toženi stranki naloži, da na naslov tožeče stranke posreduje zahtevane dokumente. Predlaga tudi povračilo stroškov postopka. Podrejeno sodišču predlaga, da po izvedeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

8Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri navedbah v izpodbijani odločbi št.: 090-281/2021/4 z dne 17. 9. 2021 in prereka vse navedbe tožeče stranke, razen v kolikor se z njimi izrecno strinja ter še dodaja, da v obravnavanem primeru ni sporno, kdaj govorimo o delovnem področju organa in kdaj o kriteriju materializirane oblike, kar obširno pojasnjuje tožeča stranka v tožbi (enako kot v pritožbi), temveč je sporno, ali organ razpolaga z dokumenti, ki po vsebini ustrezajo zahtevi tožeče stranke. Organ je prepričljivo pojasnil, da evidenco o poslovnih partnerjih in sodelovanju z njimi vodi v »FRS« in »Apex« evidenci, v okviru katerih so bile izvedene poizvedbe po ključnih besedah, kot so »ime priimek«, »priimek«, »firma b.« in »firma c.«, pri čemer iskalnik ni dal zadetkov. Organ je slednje dokazal z zaslonskimi slikami. Tožena stranka ob tem poudarja, da drugačnega ugotovitvenega postopka v danem primeru ne bi mogla izvesti, saj tudi če bi izvedla »ogled in camera«, kar ima pristojnost po 11. členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju ZInfP), slednje ne bi pripomoglo k drugačni ugotovitvi dejanskega stanja. Tožena stranka namreč nima pristojnosti, da bi »fizično« sama »pregledovala« bazo podatkov organa ali njihove prostore. To, kar bi tožena stranka naložila organu na ogledu in camera, pa je organ izvedel in za to predložil dokazila. Dejansko pa niti ni mogoče pričakovati, da bi bila tožena stranka lahko uspešna, če bi fizično sama iskala dokumente. Je pa slednje tudi stvar zaupanja med organi, pri čemer tožena stranka ne dvomi, da so organu poznane prekrškovne določbe v primeru skrivanja ali uničenja dokumentov (39. čl. ZDIJZ). Tožeča stranka je šele v tožbi predložila izjavo oziroma prepis zvočnega posnetka izpovedb z glavne obravnave pri Okrožnem sodišču v Mariboru z dne 6. 7. 2021, iz katere pa se ne vidi, kdo je izvedenec, ki je podal izjavo, oziroma iz navedene izjave ni mogoče sklepati na obstoj zahtevanih dokumentov. Se pa tožena stranka sprašuje, zakaj ni tožeča stranka navedene izjave priložila že k pritožbi, saj je glede na datum vložitve pritožbe dne 25. 8. 2021 in datum prejema prepisa dne 16. 7. 2021, z njo že razpolagala.

9Tožena stranka vztraja, da je v pritožbenem postopku storila vse, kar je bila dolžna storiti za popolno ugotovitev dejanskega stanja. Ugotovila je, da organ z dokumenti, ki bi ustrezali zahtevi tožeče stranke, ne razpolaga, zato je morala pritožbo zavrniti. Tega dejstva pa ne spreminja niti priložena izjava tožeče stranke.

10Ker so, glede na vse zgoraj navedeno, navedbe tožeče stranke v celoti neutemeljene, tožena stranka naslovnemu sodišču predlaga, da v sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave in da tožbo v celoti zavrne.

11Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prilaga preostali del zapisnika, iz katerega je tako nedvomno razvidno, da je izvedenec, ki je odgovarjal na vprašanja dr. A. A. in kateri je, kot je sam izpovedal, z DUTB večkrat poslovno sodeloval. Kako je potem možno, da DUTB ne razpolaga niti z enim dokumentom, tožeči stranki ni znano.

12Iz komentarja ZDIJZ izhaja, da kriterij materializirane oblike dokumenta ne pomeni, da se mora informacija nahajati zgolj v neki fizični obliki, pač pa je treba sem šteti tudi elektronsko obliko, ZDIJZ namreč materializirane oblike našteva le primeroma, vrste in oblike informacije javnega značaja pa niso naštete kot numerus clausus, temveč je zakonodajalec na koncu naštetih možnih oblik dodal, tudi generalno klavzulo, s katero je zajel vse oblike dokumentarnega gradiva. Zaradi tega je treba kriterij materializirane oblike tolmačiti kar najširše in v skladu z namenom ZDIJZ. Tako je treba sem šteti tudi t.i. potencialni dokument (potential oz. floating document). Tudi sodna praksa je glede navedenega že zavzela stališče, da priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ (sodba UP RS I U 1167/2014 z dne 28. 9. 2015 in I U 630/2016 z dne 7. 9. 2016). Upoštevaje vse navedeno, torej da tožena stranka dokazno sploh ne podpre trditve, da je zavezanec opravil iskanje v evidencah »FRS« in »Apex«, tožeča stranka utemeljeno, glede na zapriseženo izpovedbo dr. A. A. verjame, da tovrstna dokumentacija, za katero je zaprosila, obstoji, zato pri tožbenem zahtevku v celoti vztraja.

K I. točki izreka:

13Tožba ni utemeljena.

14Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj sta obe stranki sodišču posredovali podpisano pisno soglasje, da sodišče o sporu odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave na podlagi 279.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je na podlagi navedenega v zadevi odločilo na podlagi listin v upravnem in sodnem spisu ter o zadevi odločilo prednostno (tretji odstavek 279.a člena ZPP).

15Sodišče uvodoma, kar med strankama ni sporno, pojasnjuje, da izpodbijana odločitev temelji na razlagi določbe 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ.

16Tako ZDIJZ v 1. členu določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb, kar v povezavi z določbo prvega odstavka 2. člena istega zakona pomeni, da je namen zakona zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja (načelo prostega dostopa). Namen ZDIJZ je uresničitev ustavne pravice iz 39. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), ki v okviru pravice do svobode izražanja določa tudi, da ima vsakdo pravico pridobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon.

17Ker v obravnavani zadevi ni sporno, da je DUTB zavezanec, ki mora omogočiti dostop do informacije javnega značaja v skladu s 1. členom ZDIJZ, je v nadaljevanju sodišče po vpogledu v listine upravnega spisa ugotovilo, da je tožeča stranka 7. 7. 2021 na DUTB naslovila zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja o tem, ali je organ kadarkoli poslovno sodeloval z dr. A. A., družbo B., s. p. ali družbo C., d. o. o., zlasti pa jo je zanimalo ali so bili navedeni kadarkoli angažirani, da za organ opravljajo kakšne storitve, npr. cenitve, priprava izvedenskih mnenj, vodenje insolvenčnih postopkov, ipd.; kakšne storitve in kdaj so jih opravljali; ali je dr. A. A. kadarkoli z organom sodeloval kot član ali svetovalec upravnega odbora, komisij in/ali odborov in/ali nadzornega sveta organa.

18Sodišče pojasnjuje, na kar se sklicujeta tudi stranki tega upravnega spora, da opredelitev informacije javnega značaja izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka zahtevala dostop do informacije javnega značaja, ki bi lahko izvirala iz delovnega področja organa, sporna pa je v obravnavanem primeru (ob upoštevanju dejanskega stanja v obravnavani zadevi) razlaga pogoja, ki izvira iz zakona, da je možno neko informacijo obravnavati kot informacijo javnega značaja le, če se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. Če se tak dokument ne nahaja, ga zavezanec prosilcu sploh ne more pokazati.

19V obravnavani zadevi je tožena stranka odločitev oprla na pojasnilo organa z dne 6. 9. 2021, v katerem jo je obvestil, da ne razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilke. Trditev je oprl na podatke o evidenci o poslovnih partnerjih in sodelovanju z njimi iz registra CRS (centralni register strank) v »Apex-u« in iz »FRS« evidence partnerjev, iz katerih izhaja, da iskanje po ključnih besedah, kot so »ime priimek«, »priimek«, »firma b.« in »firma c.«, v obeh primerih, ne da nobenih rezultatov iskanja. Iz odgovora organa z dne 6. 9. 2021 izhaja tudi, da sta odgovore o vsebini vodenih evidenc v zvezi z iskanimi kriteriji posredovali dve (poimensko določeni) skrbnici. Sestavni del obeh odgovorov je tudi priložena slika zaslona iz registra CRS v Apexu in zaslona za FRS evidence.

20Po vpogledu v pojasnilo organa z dne 6. 9. 2021 in priložene listine temu pojasnilu, sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da je bilo z navedenim pojasnilom in priloženimi prilogami (posnetki zaslona) izkazano, da zahtevani dokumenti ne obstajajo in da na podlagi navedenega tožena stranka ni mogla posumiti, da organ z navedenimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati.

21Iz zgoraj navedenega razloga sodišče zavrača tožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ki temelji na trditvi tožeče stranke, da je poslovno sodelovanje DUTB in dr. A. A. ali B., s. p. ali družbe C., d. o. o. izkazano in je torej očitno, da gre za dokumente v materializirani obliki, saj je nemogoče, da bi se mnenje, cenilno poročilo ipd. lahko izvedlo kako drugače, kot s stvaritvijo dokumenta. Pojasnilo organa z dne 6. 9. 2021, ki ne izkazuje obstoja poslovnega sodelovanja med organom in dr. A. A. ali B., s. p. ali družbe C., d. o. o., posledično pomeni, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga in jih prosilki iz tega razloga ne more posredovati. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno zaključila, da kriterij materializirane oblike zahtevan v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, ni izpolnjen, zato zatrjevanje tožeče stranke v pritožbi z dne 25. 8. 2021, da je bila zavrnitev pavšalna, nima podlage v listinah priloženega spisa.

22Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor iz tožbe in prve pripravljalne vloge z dne 13. 4. 2022, da je zavezanec dolžan posredovati informacijo tudi, če obstaja v obliki t.i. potencialnega dokumenta. Tožeča stranka je svojo trditev oprla na zapriseženo izjavo izvedenca dr. A. A. na naroku za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Mariboru v zadevi I Pg 1287/2014, da je z DUTB „delal veliko“. Po presoji sodišča takšna v tožbi posredovana trditev (in priložen dokaz), ob odsotnosti obrazložitve zakaj te navedbe in dokaza (zapisnika I Pg 1287/2014 z dne 6. 7. 2021) ni predložila organu, niti toženi stranki, izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1 v povezavi z določbo 52. člena ZUS-1. Tožeča stranka je namreč najkasneje v pritožbi imela možnost predložiti prepis zvočnega posnetka izpovedb z glavne obravnave I Pg 1287/2014 z dne 6. 7. 2021, na podlagi katerega zatrjuje obstoj poslovnega sodelovanja dr. A. A. z DUTB. Ne glede na navedeno stališče, pa sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da splošno in nekonkretizirano zatrjevano poslovno sodelovanje („delal veliko“) v povezavi z pojasnilom organa z dne 6. 9. 2021, ne dokazuje obstoja dokumenta v informacijskem sistemu organa v drugačni obliki oziroma ne dokazuje, da organ s tako informacijo razpolaga.

23Ker je iz zgoraj navedenih razlogov odločitev tožene stranke pravilna, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.

K II. točki izreka:

24Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.