VSRS Sklep II DoR 428/2023

I. Predlog nasprotnega udeleženca se zavrne.

II. Predlog najbližje osebe se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov na naroku; da se ga sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda za čas najdlje do 8. 9. 2024; za socialnovarstveni zavod je določilo Socialno varstveni zavod Hrastovec, ki ga je dolžan sprejeti takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta; do sprostitve pa se nasprotnega udeleženca zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

2Sodišče druge stopnje je pritožbe zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

O predlogu nasprotnega udeleženca:

3Zoper drugostopenjski sklep je nasprotni udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

- Ali je pri presoji lastnega ogrožanja in objektivne nevarnosti predlagatelja sodišče dolžno presojati časovno in smiselno vzročno zvezo ter konkretno, specifično in artikulirano nevarnost, ki jo oseba predstavlja sama sebi?

- Ali je odreditev ukrepa v maksimalnem trajanju enega leta, brez da bi obstajala akutna bolezenska simptomatika, ustavno sorazmerna in skladna z ZDZdr?

- Ali dolgotrajno odklanjanje oz. neizvrševanje konvencionalnega zdravljenja (z depo terapijo) ob ugotovitvi stabilnega psihičnega statusa predlagatelja daje podlago za odreditev ukrepov po ZDZdr in namestitev v varovalni oddelek ter zdravljenje brez privolitve v trajanju leta dni?

- Ali je prisilna hospitalizacija oz. namestitev v SVZ brez privolitve neogibno potrebna za varnost in zdravje pobudnika v trajanju enega leta in ali je ustavno skladna in dopustna namestitev v UPKL Ljubljana do sprostitve prostih mest v SVZ Hrastovec? Ali gre v konkretnem primeru za odstop od utečene sodne prakse, ki zahteva konkretno izkazanost ogrožanja oz. poslabšanja zdravstvenega stanja pridržane osebe?

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da nasprotni udeleženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

O predlogu najbližje osebe:

7Najbližja oseba je zoper drugostopenjski sklep vložila laični predlog za dopustitev revizije.

8Predlog ni dovoljen.

9ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma lahko stranka nastopa tudi sama, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), česar najbližja oseba ni izkazala.

10Predlog za dopustitev revizije je torej zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen, zato ga je Vrhovno sodišče v skladu s 377. členom v zvezi s 367.č členom ZPP ter z 42. členom ZNP-1 zavrglo.

11Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).