UPRS Sodba II U 300/2021-16

I. Tožbi se ugodi. Odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33000-83/2021/3 z dne 26. 5. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, pod izvršbo.

Glede poteka upravnega postopka

1Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) vlogo tožnika z dne 8. 4. 2021 za dodelitev nepovratnih sredstev za 3. Javni razpis za ukrep odpravljanja zaraščanja na kmetijskih zemljiščih v letu 2021 (v nadaljevanju javni razpis) zavrnila. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik vložil vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev skladno z javnim razpisom. Pri obravnavi vloge je Agencija preverjala, ali stranka ob oddaji vlogi izpolnjuje vse pogoje, določene v Uredbi o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju Uredba) in javnem razpisu. Agencija je ugotovila, na podlagi prejetih podatkov, da tožnik ob oddaji vloge ni imel poravnanih davčnih obveznosti do države v znesku, ki presega 50,00 EUR, zato vloga tožnika ne izpolnjuje pogoja iz 11. točke 5. člena Uredbe.

2Zoper navedeno odločitev se je tožnik pritožil in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot drugostopenjski organ je pritožbo zavrnilo. V svoji odločbi drugostopenjski organ ugotovil, da je prvostopenjski organ napačno ugotovil datum oddaje vloge na javni razpis. Glede na poštno nalepko na kuverti je bil dan oddaje priporočene pošiljke 6. 4. 2021 in ne 8. 4. 2021, kot je navedeno v izpodbijani odločbi. Zaradi tega in navedb pritožnika v pritožbi, da ima poravnane vse obveznosti, je drugostopenjski organ dne 27. 7. 2021 pri Generalnem finančnem uradu RS (v nadaljevanju FURS) preveril, če ima tožnik neporavnane davčne obveznosti do države na dan oddaje vloge. Ugotovil je, da na dan 6. 4. 2021 skupaj z obračunanimi obrestmi v knjigovodskih evidencah finančne uprave iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti tožnik izkazuje breme 11.696,28 EUR. Gre za nedavčne terjatve v izvršbi iz naslova nadomestila za degradacijo in uzurpacijo, denarne kazni, sodne takse, stroške prekrškovnega postopka, vse skupaj v navedenem znesku in stroške davčne izvršbe v znesku 210,00 EUR. V pritožbi je tožnik navedel, da tudi FURS ne šteje, da bi pritožnik državi dolgoval kakšne davčne obveznosti, kajti s strani FURS je pred kratkim dobil vračilo dohodnine kot tudi vračilo trošarine. Pojasnjuje, da v kolikor bi FURS do pritožnika izkazoval kakšno davčno obveznost oziroma štel, da ima do države kakšno davčno obveznost, pritožniku denarja ne bi vrnil na njegov račun, temveč bi izvedel pobot kot ga predvideva. Drugostopenjski organ je tako dodatno opravil poizvedbe pri FURS glede vračila dohodnine za leto 2020 in vračila trošarine za leto 2020. Iz odgovora FURS z dne 31. 8. 2021 izhaja, da vračilo dohodnine kot vračilo trošarine in morebiten pobot na dolg po stanju na dan 6. 4. 2021 iz naslova neporavnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti nima vpliva. V skladu s 97.a členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) so se v obravnavanem primeru pogoji za pobot stekli po 6. 4. 2021. Za vračilo dohodnine so se stekli pogoji za pobot dne 1. 7. 2021 in vračilo trošarine 16. 7. 2021. V skladu z 92. členom ZDavP-2 se šteje, da je davek plačan na dan, ko so se stekli pogoji za pobot. Poleg nedavčnih terjatev v izvršbi iz naslova nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora tožnik izkazuje tudi dolg iz naslova denarnih kazni, dolg iz naslova sodnih taks in dolg iz naslova stroškov prekrškovnega postopka v skupnem znesku 11.696,28 EUR in stroškov izvršbe v znesku 210,00 EUR. V skladu s sodno prakso se stroški postopka davčne izvršbe štejejo za davek in na podlagi drugega odstavka 3. člena ZDavP-2. Drugostopenjski organ je tako zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopenjskega organa.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

3Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, zaradi kršitev pravil postopka in zaradi dejanskega stanja, ki ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Navaja, da je prejel prvostopenjsko odločbo dne 26. 5. 2021, s katero mu je bila zavrnjena vloga na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za odpravo zaraščenih kmetijskih površin. Dne 6. 4. 2021 se je pravočasno prijavil na javni razpis in ni imel davčnega dolga do države, imel pa je nedavčne terjatve, katere ima še danes, in sicer iz naslova degradacij in uzurpacij, za katere še vedno poteka tožba na upravnem sodišču. Meni, da je Agencija nezakonito izdala negativno odločbo in mu ni dodelila nepovratnih sredstev, kot jih predvideva javni razpis. V javnem razpisu je namreč pogoj, da vlagatelj na dan oddaje vloge ne sme imeti davčnih terjatev oziroma jih lahko ima do 50,00 EUR. Nikakor pa v javnem razpisu niso omenjene nedavčne terjatve, zato je izdana negativna odločba v nasprotju s samim javnim razpisom, katerega je izdala prav Agencija. Spreminjanje pogojev med samim razpisom in po končanem razpisu je nesprejemljivo in nezakonito. V kolikor bi v razpisu bil pogoj, da vlagatelj na dan oddaje ne sme imeti tudi nedavčnih terjatev, se sam ne bi prijavil. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo ter jo nadomesti z novo pozitivno in predlaga povrnitev stroškov.

4V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, kot so že navedeni v obrazložitvi odločbe tožene stranke in izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožena stranka zavrača očitke, da je prišlo do kršitev pravil postopka, ki bi vplivali na končno odločitev. Tožena stranka je v okviru pooblastil, ki jih ima kot drugostopni organ, pomanjkljivosti upravnega postopka na prvi stopnji ustrezno sanirala v okviru pritožbenega postopka in stranki v celoti omogočila, da se seznani z vsemi relativnimi dejstvi ter da se glede njih tudi ustrezno izjavi. Pogoji, pod katerimi je dodelila nepovratna sredstva za odpravo zaraščanja so določeni z Uredbo in v javnem razpisu. Podatke o dolgovih, ki izhajajo iz davčnih obveznosti je organ pridobil iz uradne evidence, ki jo vodi pristojen finančni organ. Iz strani FURS-a je tako organ prejel podatek, da je tožeča stranka na dan oddaje vloge 6. 4. 2021 imela neporavnane davčne obveznosti do države več kot 50,00 EUR. Tožnikov dolg tako ne izhaja samo iz nadomestila iz degradacije in uzurpacije, temveč je dolg na dan 6. 4. 2021 posledica denarne kazni, stroškov prekrškovnega postopka ter stroškov davčne izvršbe. Zaradi navedenega je tožena stranka štela, da ima tožeča stranka neporavnane davčne obveznosti do države in s tem ne izpolnjuje pogojev za dodelitev podpore.

O odločitvi v zadevi brez oprave glavne obravnave

5Sodišče je odločilo brez glavne obravnave v skladu četrto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj sta se obe stranki, po pozivu sodišča z dne 9. 11. 2023 glavni obravnavi odpovedali in soglašali, da sodišče odloči na podlagi podatkov v spisu.

K točki I izreka:

6Tožba je utemeljena.

7V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost odločitve tožene stranke, ki je zavrnila vlogo tožnika na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev, ker tožnik ni izpolnjeval pogoja iz 11. točke 5. člena Uredbe, ki določa, lahko ima vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis do 50 EUR neporavnanih davčnih obveznosti do države.

8Prvostopenjska določba nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj ne navede in ne obrazloži katere davčne obveznosti tožnik ni poravnal, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti. Tožena stranka je v okviru pritožbenega postopka tožnika seznanila z dejstvi in dopolnila pomanjkljivo oz. neobrazloženo prvostopenjsko odločbo.

9Upravni organ je po uradni dolžnosti preveril na FURS, če ima tožnik neporavnane davčne obveznosti do države na dan oddaje vloge 6. 4. 2021. Iz pridobljenega dopisa FURS-a, št. DT 0211-383/2021-78 z dne 5. 8. 2021 izhaja, da tožnik v knjigovodskih evidencah finančne uprave iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti skupaj z obračunanimi obrestmi na dan 6. 4. 2021 izkazuje dolg v višini 11.906,28 evrov in stroškov davčne izvršbe v znesku 210,00 evrov.

10Tožnik je na poziv drugostopenjskega organa v zvezi navedenim dopisom pojasnil, da ima nedavčne terjatve v izvršbi iz naslova nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, katere predmet presoje so na Upravnem sodišču RS. Poleg teh terjatev tožnik izkazuje dolg iz naslova denarne kazni (predlagatelj inšpektorat RS za infrastrukturo), sodne takse (predlagatelj Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu), stroške prekrškovnega organa (predlagatelj Policijska postaja Radlje ob Dravi) in stroškov davčne izvršbe v znesku 210,00 EUR, kot izhaja iz dopisa FURS.

11Sodišče ugotavlja, da Uredba, med drugim določa, da mora vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis izpolnjevati tudi pogoj v 11. točki 5. člena Uredbe, in sicer da ima lahko ob oddaji vloge na javni razpis do 50 EUR neporavnanih davčnih obveznosti do države. Nedavčnih obveznosti do države ali občine javni razpis in Uredba ne omenjata. Sodišče pritrjuje navedbi tožnika, da je tožena stranka termin davčnih obveznosti razširila na nedavčne obveznosti do države. Sodišče meni, da je treba ločiti davčne obveznosti od nedavčnih obveznosti. Davčne obveznosti so davki, ki se namreč odmerjajo za primer od prometa blaga in storitev oz. drugih transakcij (3. člen Zakona o davku na dodano vrednost – v nadaljevanju ZDDV-1), pri fizičnih osebah pa tudi v obliki dohodnine po ZDoh-2.

12Davek je na podlagi drugega odstavka 3. člena ZDavP-2 vsak denarni prihodek državnega proračuna, proračuna Evropske unije ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki ne predstavlja plačila za opravljeno storitev ali dobavljeno blago in se plača izključno na podlagi zakonov o obdavčenju oziroma predpisov samoupravnih lokalnih skupnosti, izdanih na podlagi zakonov o obdavčenju.

13FURS poleg davčnih obveznosti (davki, prispevki za socialno varnost, uvozne in izvozne dajatve itd.) izterjuje tudi denarne nedavčne obveznosti drugih predlagateljev. Po določbi prvega odstavka 156. člena ZDavP-2 davčni organ izvaja postopek davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje druge nedavčne denarne obveznosti. Gre za obveznosti, ki so jih z aktom naložili drugi organi, ki so pristojni za odmero teh obveznosti (policija, sodišča, upravne enote itd.). Upravno izvršbo denarnih obveznosti tako opravi davčni organ po postopku predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti (drugi odstavek 289. člena Zakon o splošnem upravnem postopku - ZUP).

14Na podlagi četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2 so obresti, stroški postopka pobiranja davkov, denarne kazni in globe ter stroški postopka o prekršku, ki jih odmeri oziroma izreka davčni organ, pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni s tem zakonom drugače določeno.

15FURS je v dopisu z dne 5. 8. 2021, kvalificiral tožnikove obveznosti do države kot nedavčne obveznosti. Izpodbijana odločba temelji na dejstvu, da se sporne obveznosti (sodne takse, denarna kazen, stroški prekškovnega organa in stroški davčne izvršbe) štejejo za davek iz drugega odstavka 3. člena ZDavP-2, kar ne pomeni, da se uvrščajo med davčne obveznosti temveč gre za nedavčne obveznosti na podlagi četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, ker sicer jih ZDavP- 2 ne bi ločil med davčne in nedavčne obveznosti.

16Sodišče je glede na obrazloženo zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje (4. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). Tožena stranka bo morala pri ponovnem odločanju upoštevati četrti odstavek 64. člena ZUS-1 in ob upoštevanju stališča, ki ga je sodišče zavzelo v tej sodbi, ponovno odločati o vlogi tožnika na javni razpis za odpravo zaraščenih kmetijskih površin.

K točki II izreka:

17V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Po določilu prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožeča stranka, ki v postopku ni imela pooblaščenca, upravičena do povrnitve priglašenih stroškov v višini 15,00 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

18Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s 378. členom OZ – enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).