VSK Sklep Cpg 155/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v točki I spremeni, tako da se tožba tožeče stranke A. d.o.o. - v stečaju, ki se je pred združitvijo pravd vodila pod opr. št. I Pg 266/2022, v delu, v katerem se nanaša na zahtevek na ugotovitev, da ne obstoji terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika B. B. – v stečaju v višini 105.882,35 EUR (del terjatve pod točko 3 končnega seznama preizkušenih terjatev v postopku St 1319/2020 z dne 25.4.2022), zavrže.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (glede preostanka terjatve pod zaporedno št. 3 v končnem seznamu preizkušenih terjatev v postopku osebnega stečaja nad B. B. St 1319/2020 z dne 25.4.2022 in glede ugotovitve, da ne obstoji ločitvena pravica) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (I) zavrnilo ugovor litispendence, ki ga je podala tožena stranka, ter (II) združilo pravdi, ki se vodita pod opr. št. I Pg 237/2023 in I Pg 266/2022.

2Zoper sklep o zavrnitvi ugovora litispendence se pritožuje tožena stranka. Argument, ki ga je uporabilo sodišče prve stopnje, to je, da bi sicer tožeči stranki A. d.o.o. - v stečaju onemogočilo uveljavljanje njenih pravic v stečaju (zaščita ekonomskih interesov tožeče stranke), ni argument s katerim bi sodišče lahko zavrnilo ugovor litispendence. Sodišče bi zato moralo ugotoviti le, ali gre v obeh pravdah za isti tožbeni zahtevek. V obeh pravdah se zahtevka nanašata na ugotovitev neobstoja istih terjatev. Namen pravil o litispendenci pa je, da se onemogočijo različne odločitve o istem zahtevku. Sodišče je svojo napačno odločitev želelo sanirati z združitvijo obeh pravd, vendar pravdi tudi po združitvi ohranjata svojo samostojnost. Odločitev v eni pa učinkuje tudi zoper tretjo osebo, ki je enotni sospornik.

3V odgovoru na pritožbo je tožnica po tožbi I Pg 266/2022 navajala, da zahtevka nista identična, saj zahteva poleg ugotovitve neobstoja terjatve tudi ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Zahtevka se razlikujeta tudi glede na dejanski temelj. Pri zahtevku po tej tožbi gre za ničnost pravnega posla med zakoncema in v posledici neobstoj terjatve in ločitvene pravice, pri drugi tožbi pa gre za ugotovitev neobstoja terjatve zaradi pobota z nasprotno terjatvijo prve tožnice. Glede na povezanost med B. B. in toženo stranko pa gre za eklatanten poskus zlorabe pravil o litispendenci.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Tožena stranka je kot upnik v stečajnem postopku nad B. B. priglasila svojo terjatev iz naslova posojilne pogodbe v višini 626.532,00 EUR in v zvezi s to terjatvijo tudi ločitveno pravico. Stečajna upraviteljica je prerekala terjatev v višini 105.882,35 EUR, ker je bila v tem znesku terjatev pobotana z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika, v preostalem delu pa je terjatev pogojno priznala. Priznala je tudi ločitveno pravico. Isto terjatev pa je v celoti prerekal drug upnik (tožeča stranka v pravdi I Pg 266/2022) iz razloga, ker je po njegovem mnenju posojilna pogodba, iz katere terjatev izvira, nična. Zato je prerekal tudi ločitveno pravico. Ker je terjatev tožene stranke temeljila na neposredno izvršljivem notarskem zapisu, sta bila skladno z določbo 302. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) na pravdo napotena stečajni dolžnik in upnik, ki je terjatev prerekal. Oba sta v roku vložila tožbi, na kateri sta bila napotena.

6Glede na zgoraj povedano bi o litispendenci lahko govorili le v tistem delu tožbe drugega upnika¹, ki se nanaša na prerekano terjatev v višini 105.882,35 EUR. V preostalem delu se namreč razlikuje že tožbeni predlog.

7Glede terjatve v višini 105.882,35 EUR stečajna upraviteljica smiselno priznava, da je tožena stranka imela tako terjatev do stečajnega dolžnika, vendar je ta terjatev prenehala zaradi pobota, A. d.o.o. - v stečaju pa trdi, da terjatev niti nikoli ni veljavno nastala. Po v slovenski sodni praksi sicer večinsko uveljavljeni procesni ekvivalenčni teoriji gre torej za različna zahtevka, saj temeljita na različnih dejstvih (na različnih življenjskih dogodkih). Vseeno pa je treba upoštevati, da so zahtevki na ugotovitev obstoja ali neobstoja v stečaju prerekanih terjatev tipični zahtevki, pri katerih sodbe učinkujejo tudi zoper tretje. Gre za eno pravno razmerje, zato več odločitev o isti terjatvi ni dopustnih. V procesnem smislu so stečajni dolžnik in upniki, ki so prerekali terjatev, enotni sosporniki, niso pa nujni sosporniki, saj jih ni mogoče prisiliti, da tožbo vložijo skupaj. Združitev postopkov ni rešitev problema, saj, kot pravilno poudarja pritožnica, kljub združitvi pravde ohranijo samostojnost in sodišče bi na koncu moralo odločiti o zahtevkih obeh tožnikov (dvakrat o enakem tožbenem predlogu). Čeprav torej lahko več upnikov in stečajni dolžnik terjatev prerekajo iz različnih razlogov, je namen postopkov po 302. členu ZFPPIPP še vedno le ugotovitev, ali obstaja terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika v višini 105.882,35 EUR. Zato je pri presoji, ali je podana litispendenca v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, po mnenju pritožbenega sodišča najprimernejša čista procesna teorija, po kateri se upošteva samo tožbeni predlog. Ker je ta glede ugotovitve neobstoja terjatve tožene stranke do stečajnega dolžnika v višini 105.882,35 EUR v obeh tožbah enak, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo, tako da je tožbo v delu, v katerem se nanaša na zahtevek na ugotovitev, da ne obstoji terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika v višini 105.882,35 EUR, zavrglo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

8Pravica A. d.o.o. - v stečaju do izjave in do sodnega varstva je kljub temu zagotovljena z inštitutom sosporniške intervencije. Iz podatkov spisa izhaja, da je A. d.o.o. - v stečaju v pravdi I Pg 237/2022 že priglasila intervencijo. Ker gre za enotnega sospornika, ima ta intervencija naravo sosporniške intervencije po 202. členu ZPP, ki določa, da kot intervenient lahko vstopi v pravdo tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša. Ta oseba ima položaj enotnega sospornika (196. člen). Povedano pomeni, da je položaj sosporniškega intervenienta širši od položaja stranskega intervenienta in njegova dejanja učinkujejo kot dejanja stranke, torej tudi v nasprotju z dejanji prve tožnice kot glavne stranke. V primeru nasprotja med dejanji stranke in intervenientovimi dejanji ne veljajo avtomatično strankina dejanja, temveč velja najugodnejše dejanje oziroma pozitivno in najkoristnejše dejanje. Zato bo lahko sosporniški intervenient uveljavljal tudi svojo dejstveno podlago zahtevka.

9Tožena stranka je sicer s pritožbo delno uspela, vendar je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi dejstvo, da je bil drugi tožnik na vložitev tožbe tudi glede zavrženega dela napoten. Zato je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Ta tožba je bila toženi stranki vročena kasneje.