VSC Sklep II Ip 293/2023

Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da je izvršba ustavljena z dnem 4. 7. 2023. Nad dolžnikom je bil 4. 7. 2023 začet postopek stečaja, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Celju. V teku je bila izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin, ki ni bila uspešna, saj izvršitelj do začetka postopka stečaja pri dolžniku ni zarubil premičnin, kot to izhaja iz poročila z dne 13. 7. 2022, to pa pomeni, da ni prišlo do rubeža denarnih sredstev pri tretjedolžnikih in ni nastala zastavna oziroma ločitvena pravica upnika. Tudi dovoljena izvršba z rubežem terjatev ni bila uspešna in upnik ni pridobil ločitvene pravice. Terjatve, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov, so se na upnika prenesle le pogojno. Glede na to, da je sklep o rubežu in prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila le izvršilno sredstvo, s katerim je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo, ni nastala zastavna pravica upnika oziroma ločitvena pravica.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče na podlagi sklepa o izvršbi z dne 10. 5. 2022 in vročitvijo tega dolžnikovim dolžnikom zarubilo terjatve. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, upnik pridobi zastavno pravico. Poleg tega je upnik zarubil premičnine v lasti dolžnika. Navedeno je razvidno iz potrdila o opravljenem vpisu v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin z dne 8. 5. 2023 ter cenilnega zapisnika izvršitelja z dne 25. 4. 2023. Rubež denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet je bil dovoljen s sklepom o izvršbi.

3Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 10. 5. 2022 dovolilo predlagano izvršbo na tri sredstva: (1.) z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (dolžnik je imel odprte TRR pri petih), (2.) z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin ter (3.) z rubežem denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov in s prenosom zarubljenih terjatev v izterjavo (v sklepu o izvršbi je sodišče navedlo 21 dolžnikovih dolžnikov, s tem, da je osmi in dvanajsti subjekt isti, v sklepu o nadaljevanju izvršbe pa še 15 dolžnikovih dolžnikov).

6Nad dolžnikom se je 4. 7. 2023 začel stečajni postopek (druga točka obrazložitve sklepa), kar ni sporno. Kakšen je vpliv začetka stečajnega postopka na prej začete postopke izvršbe določajo tretji do šesti odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Odločanje izvršilnega sodišča je odvisno od pridobitve ločitvene pravice in opravljene prodaje premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

7V skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) je ločitvena pravica pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Ločitvena pravica je pojem insolvenčnega prava, ki zajema različne pravice stvarnega in obligacijskega prava, ki dajejo upniku pravico do prednostnega plačila njegovih terjatev iz določenega dolžnikovega premoženja pred drugimi upniki. V praksi se kot ločitvena pravica največkrat pojavlja zastavna pravica.¹

8Zastavna pravica je po prvem odstavku 128. člena Stvarnopravnega zakonika pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja.

9Za dovoljeno izvršbo z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet upnik utemeljeno navaja, da je bila dovoljena s sklepom o izvršbi.

10Četrti odstavek 138. člena ZIZ določa, da ima sklep iz prvega odstavka tega člena (o izvršbi na denarna sredstva) učinek rubeža in prenosa v izterjavo. Drugi in tretji odstavek 107. člena ZIZ v zvezi s 136. členom ZIZ določata, da je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico.

11Glede vročitve sklepa o izvršbi petim dolžnikovim organizacijam za plačilni promet, poteka izvršbe in pridobitve ločitvene pravice sodišče prve stopnje ni podalo nobenih razlogov.

12Glede izvršbe z rubežem premičnin se upnik utemeljeno sklicuje na rubežni in cenilni zapisnik izvršitelja z dne 25. 4. 2023, ki ga je sodišču posredoval 10. 5. 2023. Tega je očitno sodišče prve stopnje spregledalo. Upnik se sklicuje tudi na potrdilo o opravljenem vpisu v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin z dne 8. 5. 2023, ki ga ravno tako sodišče prve stopnje ni vpogledalo.

13V skladu s prvim odstavkom 87. člena ZIZ upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh z rubežem, v primerih iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona pa z vpisom rubeža v register.

14Glede izvršbe z rubežem denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik do svojih dolžnikov, upnik utemeljeno navaja, da je sodišče na podlagi sklepa o izvršbi in z vročitvijo tega dolžnikovim dolžnikom zarubilo terjatve, z rubežem pa je pridobil zastavno pravico.

15Drugi in tretji odstavek 107. člena ZIZ določata, da je rubež opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico.

16Stališče sodišča prve stopnje, da pri izvršbi z rubežem terjatve ni vsebinsko presojalo obstoja terjatve, da ni vsebinsko odločalo o njej in da je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo za uveljavljanje zarubljenih terjatev, sicer drži (šesta točka obrazložitve sklepa). Vendar to ne spremeni, da bi moralo sodišče presoditi ali je upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom zarubil dolžnikove terjatve do njegovih 35 dolžnikov in na njih pridobil zastavno pravico, ki se v stečajnem postopku odraža kot ločitvena pravica. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.

17Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče druge stopnje je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Zato je ugodilo pritožbi upnika in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

¹ Sklep VSL Cst 30/2018.