UPRS Sklep I U 810/2021-19

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Uvodno

1Občina Tržič (v nadaljevanju: tožena stranka ali Občina) je 22. 4. 2021 ugotovila, da je ureditev Izobraževalnega in športnega središča ... na delu nepremičnine parcelne številke 281/87 katastrske občine ... nujno potrebna in v javno korist. Ta sklep je objavila v Uradnem listu Republike Slovenije.¹ Veljati je začel dan po objavi.

Navedbe strank v upravnem sporu

2V tožbi je tožeča stranka trdila, da je tožena stranka s sklepom o ugotovitvi javne koristi (v nadaljevanju: Sklep) posegla v njeno lastninsko pravico. Sklep je posamični akt, ker je usmerjen le v upravičenja tožeče stranke in njenih solastnikov. Kot tak predstavlja dejansko razlastitev tožeče stranke.

3Za sprejeti Sklep tožena stranka ni imela pravne podlage. Občinski prostorski načrt Občine Tržič (v nadaljevanju: OPN²) je nepremičnino tožeče stranke uvrstil v območje, za katero ni pogojev za izdajo Sklepa. Poleg tega je tožena stranka lastnica več zemljišč, tožeča stranka pa parkirišča potrebuje za opravljanje svoje dejavnosti. V tem pogledu razlastitev ni sorazmerna. Ker nima obrazložitve, tudi javna korist in nujnost posega nista razvidna.

4Z nadaljnjo vlogo je tožeča stranka ponovila svoja stališča.

5Tožena stranka je poudarila, da Sklep ni upravni akt, s katerim bi bilo s odločeno o pravici tožeče stranke. Ta bo imela možnost uveljavljati svoje ugovore obstoju javnega interesa, nujnosti in sorazmernosti v postopku razlastitve. V primeru, da bo izdana razlastitvena odločba, bo lahko zahtevala sodno varstvo. Do posega v lastninsko pravico pride šele z izvedeno razlastitvijo.

6Sicer del nepremičnine leži na območju, ki izpolnjuje pogoje za sprejem Sklepa in je zato v skladu z OPN. Gre za zemljišče površine 90 m², ki tvori zaključeno enoto s preostalimi nepremičninami, namenjenimi vrtcu. Tožena stranka tudi nima drugih zemljišč, ki bi bila ustrezna. Povrh tega se parkirišča ne bodo porušila, temveč bodo le na voljo tudi za potrebe športa in izobraževanja.

Materialno pravo

7V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožeče stranke. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1³). Upravni akt po ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

8V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1). V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1).

9Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na to pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

K I. točki izreka

10Tožba ni dovoljena.

11Tako imenovani kvaziupravni spor oziroma subsidiarno sodno varstvo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 se nudi le za druge posamične akte,⁴ s katerimi je bilo poseženo v človekove pravice ali temeljne svoboščine in za katere ni sodnega varstva. Upravni spor ni dovoljen, kadar lahko oseba doseže varstvo svojih pravic v drugem sodnem postopku.

12Zoper akte, ki urejajo posamična razmerja in so izdani v obliki predpisa, pa je dopusten upravni spor po zgoraj citiranem četrtem odstavku 5. člena ZUS-1. Pri tem zakonski pogoj urejanja posamičnih razmerij pomeni, da mora izpodbijani predpis imeti značaj upravnega akta po 2. členu ZUS-1.⁵ Vrhovno sodišče je že večkrat zapisalo: „S tem, ko ureja posamično razmerje, je določba predpisa po svoji vsebini že posamični akt, ki neposredno posega v pravni položaj osebe in v ta namen ni treba izdati posebnega upravnega akta. Predpis oziroma njegova norma morata torej imeti učinek upravnega akta, da ju je mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu.“⁶ Z drugimi besedami, naslovno sodišče lahko vzame v obravnavo le predpise, ki izpolnjujejo opisane predpostavke za upravni akt.

13Na dlani je, da subsidarno sodno varstvo (prvi odstavek 4. člena ZUS-1)⁷ ne pride v poštev. Kot rečeno, je za predpise, ki urejajo posamična razmerja, predviden upravni spor po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1.

14Po drugi strani pa sklep o ugotovitvi javne koristi nima značaja posamičnega akta. V 1. členu je nepremičnina opredeljena s parcelno številko in katastrsko občino. Toda to še ne pomeni, da gre za posamičen akt, ki bi posegal v pravico tožeče stranke. Povedano drugače, tožena stranka s sklepom ni odločila o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Tako ne drži, da „dejansko pomeni razlastitev“. Ravno nasprotno, na lastninsko upravičenje tožeče stranke ne vpliva. Posledica sklepa ni odvzem lastninske pravice. Tožena stranka je samo ugotovila obstoj javne koristi za začetek morebitne razlastitve.⁸ Ta postopek bo lahko sprožila pred pristojno upravno enoto. Slednja pa bo odločila o potencialnem posegu v lastninsko pravico tožeče stranke. Tako bo šele takrat, ko bo upravna enota to storila, tožeča stranka prizadeta v svojem lastninskem upravičenju.⁹ V tem postopku bo nenazadnje tudi imela možnost predstaviti svoje pomisleke o javni koristi, nujnosti in sorazmernosti.¹⁰

15Predmetno sodišče torej ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta in tistih, ki v pravni položaj tožeče stranke ne posegajo. Namen upravnega spora je varstvo pred nezakonitimi oziroma nepravilnimi odločitvami organov, ki ogrožajo pravni položaj posameznika.¹¹

16Pričujoča tožba po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 ni dopustna; sodišče jo je zato zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

17Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

¹ Uradni list Republike Slovenije številka 67/2021 z dne 30. 4. 2021.
² Objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije številka 35/2016 z dne 13. 5. 2016.
³ Uradni listi Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
⁴ Ki niso upravni akti v smislu 2. člena ZUS-1.
⁵ Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 139/2021 z dne 14. 12 2022, 10. točka, I Up 138/2020 z dne 13. 7. 2022, 9. točka, I Up 21/2022 z dne 16. 3. 2022, 11. točka, I Up 200/2021 z dne 25. 10. 2021, 9. točka, I Up 61/2021 z dne 9. 6. 2021, 13. točka, I Up 127/2021 z dne 1. 6. 2022, 8. in 9. točka.
⁶ Sklep I Up 138/2020 z dne 13. 7. 2022, 9. točka.
⁷ Tožeča stranka se je izrecno sklicevala na 4. člen ZUS-1 (druga stran listovne številke spisa 1).
⁸ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 139/2021 z dne 14. 12. 2022, 9. točka.
⁹ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up-804/20, U-I-355/20 z dne 21. 9. 2020, 5. točka.
¹⁰ Primerjaj sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 57/2021 z dne 8. 12. 2021, 14. in 15. točka, X Ips 43/2021 z dne 13. 10. 2021, 12. in 13. točka.
¹¹ Erik Kerševan: Zakon o upravnem, sporu (ZUS-1) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2019, strani 19 in 22.