VSM Sklep I Ip 599/2023

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugotovilo, da je sklep o pristopu z dne 6. 12. 2019 brez učinka in se v tej zadevi opravi samostojen postopek izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...-37-75, v lasti dolžnika do 1/1 celote.

2Zoper takšno odločitev je pritožbo vložil dolžnik zaradi absolutne bistvene kršitve določb postopka, arbitrarnega odločanja, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava ter kršitev 22. in 23. člena Ustave RS. Menil je, da je izpodbijani sklep nezakonit in da za njegovo izdajo ni pravne podlage. Iz obrazložitve ne izhajajo razlogi o odločilnih dejstvih, prav tako ne, na podlagi katere določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je sodišče odločilo. Sodišče tudi ni pojasnilo, kaj je z vsemi vlogami in pravnimi sredstvi, vloženimi po izdanem sklepu o pristopu. Sodišče je izdalo sklep o pristopu k zadevi I 1041/2018, ki je ustavljena tudi na nepremičnino ID ...-37-75. Sodišče bi zato moralo že januarja 2020, ko je bil postopek izvršbe na navedeno nepremičnino ustavljen, postopek ustaviti, ne pa ga voditi naprej in razpisovati spletne javne dražbe. Navedeno kaže na arbitrarno ravnanje sodišča in postopanje mimo določb ZIZ. Zaradi izdanega sklepa o pristopu je sodišče povzročilo situacijo, ko je zadeva vodena s strani sodnice, ki ni zakonita sodnica (kršitev pravice do zakonitega sodnika). Niti ni jasno, kakšen je status zadeve. Ker sklep nima razumne pravne utemeljitve za njegovo izdajo, je podana kršitev 22. in 23. člena Ustave RS ter kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). Ob teh kršitvah je bilo nepravilno ugotovljeno tudi dejansko stanje. Sicer pa sploh ne obstaja zakonska podlaga, ki sodišču dovoljuje izdajo takšnega ugotovitvenega sklepa. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, povrnejo pa se mu naj tudi pritožbeni stroški, in sicer stroški sodne takse za pritožbo.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev, da je sklep o pristopu I 2267/2019 z dne 6. 12. 2019 brez učinka in se v tej zadevi opravi samostojen postopek izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...-37-75, utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil postopek oprave izvršbe na nepremičnini, ki ga je opravljalo Okrajno sodišče v Mariboru v zadevi I 1041/2018, h kateri je obravnavana zadeva (I 2267/2019) pristopila, ustavljen, ker je bil ustavljen postopek izterjave denarne kazni, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani v zadevi I 1172/2016.

5Uvodoma se je pritožbeno sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali ima dolžnik pravni interes¹ za vložitev predmetne pritožbe. Sklep o pristopu zadeve I 2267/2019 k zadevi I 1041/2018 je bil izdan 6. 12. 2019, in sicer na podlagi prvega odstavka 171. člena ZIZ. Od pristopa dalje so se v skladu s prvim odstavkom 171. člena ZIZ vsa procesna dejanja, ki so se nanašala na opravo izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...-37-75, ki je bila v zadevi I 2267/2019 dovoljena s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1648/2018 z dne 31. 5. 2018², opravljala le v vodilni zadevi I 1041/2018, učinkovala pa so tudi za pristopljeno zadevo, v kateri se samostojni postopek izvršbe na nepremičnino del stavbe ...-37-75 ni smel opravljati. Še pred pristopom zadeve I 2267/2019 k vodilni zadevi I 1041/2018 pa je bilo v zadevi I 1041/2018 izdelano poročilo sodnega cenilca o cenitvi tržne vrednosti zadevne nepremičnine in na njegovi podlagi 29. 4. 2019 izdan sklep o ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnine z ID znakom del stavbe ...-37-75, ki ga je s sklepom I Ip 693/2019 z dne 2. 9. 2019 potrdilo tudi Višje sodišče v Mariboru. Prav tako je bila v zadevi I 1041/2018 26. 11. 2019 že opravljena prva javna dražba, ki je bila neuspešna. V posledici izdanega sklepa o pristopu ta procesna dejanja sodišča učinkujejo tudi za pristopljeno zadevo, katere stranke morajo postopek izvršbe na nepremičnino sprejeti v fazi, v kateri je ob pristopu. Odločitev, da sklep o pristopu nima učinka, pa ima za posledico, da tudi procesna dejanja, ki so bila v zadevi I 1041/2018 opravljena pred pristopom, v zadevi I 2267/2019 ne morejo imeti nobenega učinka. Navedeno pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v zadevi I 2267/2019 na novo ugotoviti vrednost nepremičnine in na podlagi novega sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine ponovno razpisati dražbo. Ker bi bilo s tem poseženo tudi v položaj dolžnika, je dolžniku treba priznati pravni interes za predmetno pritožbo.

6Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je bil postopek, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani I 1172/2016, zaradi zastaranja³ s sklepom z dne 20. 1. 2020, ki je postal pravnomočen 15. 2. 2020, ustavljen, zaradi česar je bil ustavljen tudi postopek oprave izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...-37-75, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I 1041/2018. Vendar je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da je zaradi ustavljenega postopka v vodilni zadevi pristop zadeve I 2267/2019 k vodilni zadevi I 1041/2018, ki je bil opravljen še pred ustavitvijo slednje, brez učinka. Pravilnik o obliki in vsebini posameznih sodnih vpisnikov, imenikov, pomožnih knjig in tipiziranih obrazcev⁴ v trinajstem odstavku 108. člena namreč izrecno določa, da če se postopek ustavi samo v vodilni zadevi, ostane ta zadeva nadalje vodilna zadeva, dokler postopek ni končan glede vseh pristopnih zadev. Enako določbo pa je vseboval tudi v trenutku ustavitve postopka v zadevi I 1041/2018 veljavni pravilnik.

7V obravnavanem primeru se je postopek v vodilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1172/2016, ki je glede oprave izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...-37-75 tekel pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I 1041/2018, ustavil, vendar je ta zadeva na podlagi v prejšnji točki citirane materialnopravne podlage kljub temu ostala še naprej vodilna zadeva. Zadeva Okrajnega sodišča v Mariboru I 2267/2019 je s sklepom z dne 6. 12. 2019 veljavno pristopila k vodilni zadevi I 1041/2018, zato pristop, kljub ustavitvi postopka I 1041/2018 ter v nasprotju s sprejeto odločitvijo, ni izgubil učinkov.

8Po obrazloženem je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na sprejeto odločitev se do ostalih pritožbenih navedb dolžnika ni opredelilo.

9Ker sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ni sprejelo na predlog upnika, ampak po uradni dolžnosti, ni mogoče šteti, da bi upnik dolžniku stroške sicer utemeljene pritožbe neutemeljeno povzročil. Dolžnik mora zato svoje pritožbene stroške kriti sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prenesla konkretno in neposredno pravno korist.
² Ta zadeva ima pred Okrajnim sodiščem v Mariboru opr. št. I 2267/2019.
³ V citiranem sklepu je Okrajno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je izvršitev denarne kazni, ki je bila predmet izvršbe, zastarala 15. 1. 2020.
⁴ https://www.sodisce.si/vsrs/osnovne_informacije_o_sodiscu/pomembni_dokumenti.