VSL Sklep I Cp 1543/2023

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu (od I. do IV. točke izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev za povrnitev stroškov z dne 12. 5. 2022. Zavrnilo je tudi predlog, da se vrne predlagateljem predujem v znesku 941.033,00 EUR na fiduciarni račun pooblaščenca predlagateljev. Pod točko III je naložilo A. A., da povrne predlagateljema del sodne takse za pritožbo v znesku 165.000,00 EUR. Odločilo je, da predlagatelja nosita svoje stroške zastopanja. V točki V pa je zavrnilo predlog Občine za povrnitev stroškov.

2Proti delu izreka sklepa, s katerim ni uspela, vlaga pritožbo predlagajoča stranka. Ni res, da bi predlagatelja 12. 5. 2022 vložila zahtevo za povrnitev stroškov, kar naj bi plačala nasprotna udeleženka iz naslova sodnih taks in plačila nagrade za izvedenca urbanistične stroke in geodetske stroke. Predlagatelja sta in enako tudi SVETL zatrjevala, kateri stroški so nastali v postopku in predlagala, da se v enakomernem delu porazdelijo med SVETL in nasprotno udeleženko. Zahtevala sta, da se nasprotni udeleženki naloži, da na fiduciarni račun skupnega pooblaščenca povrne 1.637,32 EUR. Ne drži, da je predujem za oba sodna izvedenca poravnal B. d. o. o., to je prejšnji upravnik stavb. Upravnik je po 119. členu SPZ dolžan voditi sredstva z rezervnega sklada ločene na posebnem računu. Upravnik je torej z izvršitvijo plačila predujma razpolagal s sredstvi etažnih lastnikov, kar nenazadnje dokazuje tudi dejstvo, da je sodišče plačilo predujma vseskozi naložilo SVETL. Pri tem navaja sklep z dne 9. 4. 2019. Sodišče zmotno šteje, da je do vračila razlike med založenim predujmom in nagrade izvedencem v višini 1.073,71 EUR upravičen nekdanji upravnik SVETL. Ker gre za sredstva rezervnega sklada, je sodišče dolžno povrniti uveljavljeno razliko med predujmom, ki ga je plačal SVETL in odmerjeno nagrado za izvedenca na fiduciarni račun pooblaščenca upravnika oziroma predlagatelja. Stroški taks in izvedencev so stroški rednega upravljanja stavbe po prvem odstavku 15. člena ZVEtL-1 in se delijo po enakih delih na vse stavbe. Zahteva za povračilo stroškov pa temelji na 16. členu ZVEtL-1. Pritožnika zahtevo za porazdelitev in povrnitev stroškov utemeljujeta tudi na ZNP-1, ki v 40. členu določa, da sodišče po prostem preudarku odloči v kakšnem razmerju krijejo skupne stroške udeleženci.

3Na vročeno pritožbo je odgovorila Občina in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožba najprej zmotno navaja, da predlagatelji niso v zahtevi z dne 12. 5. 2022 vložili zahteve za povrnitev stroškov in taks. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo vlogo predlagateljev z dne 12. 5. 2022 (list. št. 345). Pravilno je povzelo navedene zneske. Zahtevo sta podala C. C. in D. D. po pooblaščencu in pooblaščenec je tudi podpisan. Res, da predlagatelja začneta vlogo tako, da so nastali stroški predlagatelju oziroma skupnost je vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe (v nadaljevanju SVETL). Vendar iz prilog in iz spisa ne izhaja, da bi isti odvetnik zastopal udeležence, v spisu je le pooblastilo za oba predlagatelja. Pač pa je sodišče pravilno štelo, da je skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov naštetih stavb zastopal upravnik B. d. o. o. Tega upravnika so imeli vsi etažni lastniki naštetih stavb na ... ulici.

6Nato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je vse predujme za oba sodna izvedenca plačal upravnik stavb B. d. o. o. Predlagatelja sta plačala sodno takso vsak po 100,00 EUR.

7Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da po določbi 15. člena ZVEtL stroški, potrebni za izvedbo in dokončanje postopka po ZVEtL, so stroški rednega upravljanja stavbe, na kateri se vzpostavlja etažna lastnina oziroma pripadajoče zemljišče in se lahko izplačajo iz rezervnega sklada, če je ta izoblikovan. Za stroške štejejo sodne takse, stroški zastopnika, stroški izvedenca in osebe, ki je pripravila strokovno podlago za katastrski vpis ter drugi stroški, če jih oceni sodišče kot potrebne. Če gre za več stavb, se delijo po enakih delih na vse stavbe, razen, če bi bilo to glede na očitno nesorazmerje med velikostjo stavb in potrebnimi opravili v postopku očitno neupravičeno. V tem primeru sodišče o delitvi stroškov odloči med več stavb po pravični oceni.

8V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da gre za stroške rednega upravljanja vseh stavb, ki imajo istega upravnika, to je B. d. o. o., pravilno je odločilo v zvezi s predlogom pritožnikov, da predujma ni mogoče vrniti na fiduciarni račun pooblaščencev obeh predlagateljev. Jasno je, da bo sodišče vrnilo preveč plačan predujem tistemu, ki ga je vplačal. Če pa imajo etažni lastniki drugega upravnika, kot sedaj smiselno trdi pritožba, pa bo sodišče ugotovilo, kdo je sedaj upravnik etažnih lastnikov in bo preostanek predujma vrnilo upravniku, da bo to lahko razdelil med vse udeležence postopka oziroma etažne lastnike. V primeru, da bi se izkazalo, da je kaj že bilo vrnjeno na račun B. d. o. o., ki sedaj ni več upravnik, pa bo ta upravnik to prenakazal sedanjemu upravniku. Pravilno pa ugotavlja sodišče, da preveč plačanega predujma ni mogoče vrniti na račun odvetnika obeh predlagateljev. Upravnik pa bo dolžan preračunati, koliko stroškov pade na etažne lastnike oziroma te stroške porazdeliti.

9Po 16. členu ZVEtL gre torej za skupne stroške etažnih lastnikov, ki so dolžni plačati predujem sorazmerno glede na svoj idealni delež solastnine na skupnih delih stavbe in tako se bo poračunal tudi preveč plačani predujem.

10Pritožba še meni, da iz sklepa z dne 9. 4. 2019 izhaja, da je sodišče naložilo plačilo predujma skupnosti etažnim lastnikom. Vendar prezre, da iz spisa izhaja, da je predujme plačeval upravnik etažnih lastnikov, to je B. d. o. o. (primerjaj plačilo predujma na listovni številki 226, 227). V teh zadevah je upravnik zakoniti zastopnik etažnih lastnikov.

11Pritožba še meni, da bi sodišče moralo preveč plačani predujem vrniti predlagateljema, ker gre to za sredstva rezervnega sklada. Glede na jasno določbo 15. in 16. člena ZVEtL-1, gre za stroške v zvezi z izvajanjem ZVEtL-1. V zvezi z ZVEtL-om pa etažne lastnike zastopa upravnik, ki tudi vodi račun s sredstvi rezervnega sklada po pogodbi o upravljanju in po SPZ. Zato zmotno meni pritožba, da sodišču ni treba izračunavati za vsakega posameznega etažnega lastnika njegov delež in vračati preostanek predujma po deležu vsakemu etažnemu lastniku posebej. To bo opravil upravnik.

12Na koncu še pritožba meni, da bi sodišče moralo odločiti po prostem preudarku o stroških na podlagi 40. člena ZNP-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je osnovni princip o stroških zastopanja po ZNP-1 tak, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. ZVEtL-1 kot lex specialis pa nima določb o tem, da se v zvezi z zastopanjem po prosto izbranih pooblaščencih o stroških odloči drugače. Načelo je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške in tako predlagatelja nista upravičena do stroškov zastopanja. Tako se izkaže, da je odločitev sodišča pravilna in je bilo treba izpodbijani sklep v delu, s katerim predlagatelja nista uspela, zavrniti (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP).