VSRS Sklep X DoR 141/2023-5

I. Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi stroške tega postopka.

1Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sklep Vrhovnega sodišča I Up 126/2023 z dne 17. 8. 2023 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča Republike Slovenije ( v nadaljevanju Upravno sodišče) I U 331/2023-6 z dne 17. 3. 2023. Vrhovno sodišče je z navedenim sklepom zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča z dne 17. 3. 2023, s katerim je bila zavržena tožnikova tožba, vložena po prvem odstavku 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je navedeno tožbo vložil v zvezi s postopkom pogojnega odpusta iz prestajanja kazni zapora.

2Tožnik Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo zoper svoj sklep zaradi odločitve o pomembnih pravnih vprašanjih, ki jih v predlogu navaja.

K I. točki izreka

3Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

4Prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1,¹ določa, da lahko stranke zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa Vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo,² da to v upravnem sporu, ki predvideva dvostopenjsko odločanje (po drugem odstavku 12. člena ZUS-1 odloča Vrhovno sodišče o pritožbi in o reviziji), pomeni, da je revizija izredno devolutivno pravno sredstvo zoper (nekatere) pravnomočne odločitve upravnega in ne Vrhovnega sodišča. Možnost vložitve revizije zoper odločitve Vrhovnega sodišča bi bila tudi v nasprotju s sistemsko vlogo Vrhovnega sodišča in z namenom samega pravnega sredstva.³

5Glede na navedeno v upravnem sporu revizija zoper odločitev Vrhovnega sodišča, ki jo sprejme v pritožbenem postopku, ni dovoljena, saj ne v ZUS-1 ne v katerem drugem zakonu ni določeno, da je dopustno vložiti revizijo zoper odločitev Vrhovnega sodišča – tudi ne zoper sklep, s katerim je odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega upravnega sodišča. Iz posebne ureditve pravnih sredstev v ZUS-1 namreč izhaja, da je zoper odločbe upravnega sodišča mogoče le eno pravno sredstvo na Vrhovno sodišče – bodisi pritožba bodisi revizija. Pravno sredstvo zoper sklepe je načeloma pritožba (82. člen ZUS-1), le v primeru sklepa o ničnosti izpodbijanega upravnega akta je to revizija (prvi odstavek 95. člena ZUS-1). To pomeni, da možnost vložitve pritožbe v upravnem sporu izključuje revizijo, s tem pa tudi podvajanje odločanja Vrhovnega sodišča kot najvišjega sodišča v državi o istih pravnih vprašanjih. Kot pojasnjeno, je tožnik možnost vložitve pritožbe izkoristil, Vrhovno sodišče pa je o njej odločilo s sklepom I Up 126/2023 z dne 17. 8. 2023.

6Če zakon določa, da revizije ni, sodišče revizije ne more dopustiti (drugi odstavek 367. člena ZPP). Glede na to da je postopek za dopustitev revizije le predhodna faza revizijskega postopka, tudi predlog za dopustitev revizije zoper odločbe, zoper katere ni mogoče vložiti revizije, ni dovoljen. Zato ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP zavrglo.

K II. točki izreka

7Ker tožnik s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP)

¹ Na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.
² Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča X DoR 373/2022 z dne 13. 10. 2021, X DoR 242/2020 z dne 18. 3. 2019, X DoR 82/2019 z dne 13. 3. 2019 in II Upr 27/2018 z dne 18. 4. 2018.
³ Kerševan Erik, Nova ureditev revizije v upravnem sporu, Pravna praksa, št. 34, 2017, str. 20-21.