VSL Sklep IV Cp 1335/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodna poravnava, ki je bila pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi IV P 2203/2018 sklenjena dne 1. 4. 2019, spremeni tako, da: - se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo očetu (I/1); - se stiki med materjo in A. A. ne izvajajo (I/2); - je mati dolžna za A. A. plačevati preživnino od 23. 10. 2020 do 12. 9. 2022 v višini 250,00 EUR mesečno ter od 13. 9. 2022 dalje v višini 335,00 EUR mesečno na TRR očeta B. A. (I/3). Nasprotni predlog matere, da se zgoraj navedena sodna poravnava spremeni tako, da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo njej, da se ne določijo oziroma se prepovedo stiki med A. A. in očetom ter da je predlagatelj za preživljanje mladoletnega sina dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 300,00 EUR mesečno na TRR matere, je zavrnilo (II). Sklenilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III).

2Zoper navedeno odločitev se laično pritožuje nasprotna udeleženka.

V pritožbi obširno graja izvedeniško mnenje sodne izvedenke mag. C. C. Meni, da je bilo mnenje izdelano v smislu, da se jo v primerjavi z očetom opredeli kot manj kompetentnega starša. Poudarja, da v vlogah ni navedla, da naj oče ne bo posvojitelj, saj odločitev o tem, kdo bo posvojitelj, ni v njeni domeni. Navaja, da je poiskala pomoč psihiatra ter je vključena tako v psihiatrično kot v psihoterapevtsko obravnavo, kar je sodišče spregledalo. Sodišče je spregledalo tudi njeno izjavo o oddaji otroka v posvojitev. Odločitev, da se odpove sinu, je bila tehtna in je nespremenljiva.

Če se otroku odpove, ne sme vedeti, kje otrok živi, kaj šele, da bi zanj plačevala preživnino. Če družinski zakonik tega ne predvideva, potem to ne pomeni, da takšna odločitev ni mogoča in ne obstaja. V argumentaciji glede določitve preživnine sodišče navaja pavšalne in fiktivne dokaze. Sodišče bi moralo preveriti sistematizacijo in plačilne razrede njenega delovnega mesta, saj so podatki javno dostopni. Večji del njenih prihrankov je bil porabljen za stroške odvetnika v tem postopku. O višini stroškov za otroka ne bo razpravljala, ker stoji za odločitvijo o posvojitvi, zaradi česar ji sodišče ne more naložiti nobene preživnine.

3Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

Meni, da nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za vložitev pritožbe v delu, ki se nanaša na spremembo odločbe o varstvu, vzgoji ter stikih.

Navaja, da so bili vsi očitki (glede spolne zlorabe in zanemarjanja), ki so leteli na predlagatelja s strani pristojnih inštitucij zavrnjeni. Nasprotna udeleženka pa kljub temu, da je kazenski postopek zoper predlagatelja ustavljen ter da je sodna izvedenka potrdila, da ni verjetno, da bi se zloraba zgodila in da gre očitno za zavestno lažno prijavo, še vedno navedeno uporablja kot sredstvo za obračunavanje z vsemi, ki jih vidi kot grožnjo. Ko je nasprotna udeleženka uvidela, da pristojne inštitucije ne sledijo njenim lažnim očitkom, je popolnoma prekinila stike z otrokom in se na vsak način želi izogniti kakršnimkoli finančnim obveznostim do lastnega otroka. Vzorcu delovanja nasprotne udeleženke sledi tudi njen zdajšnji partner, ki je prav tako zoper svojo nekdanjo partnerko podal prijavo o spolni zlorabi, ki je bila zavržena, tudi on je zapustil svojega sina in se izogiba plačevanju preživnine.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pravni interes za pritožbo je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Ne glede na to, da se je nasprotna udeleženka „odpovedala“ otroku oziroma stikom z otrokom, ima pravni interes za pritožbo. Vsak starš načeloma deluje v korist otroka. V primeru, da bi se izkazalo, da je pritožba utemeljena, to lahko nasprotni udeleženki (posredno pa otroku) prinese konkretno in neposredno pravno korist.

6Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih pomanjkljivosti postopka, niti smiselno uveljavljanih, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

7V konkretnem primeru sta udeleženca postopka podala nasprotujoče si predloge glede spremembe vzgoje in varstva mladoletnega sina.

8Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, na katerih sloni odločitev, da se mladoletni otrok udeležencev postopka A. A. dodeli v varstvo in vzgojo očetu ter da se stiki z materjo ukinejo, izhaja, da:

- je bil mladoletni sin udeležencev postopka na podlagi sodne poravnave z dne 14. 2. 2019 zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema. Starša sta starševsko skrb izvrševala tako, da je sin preživljal teden dni pri materi in teden dni pri očetu, šolske počitnice, dopust in dela proste dni pa polovico časa pri enem in drugo polovico pri drugem staršu;

- je mati s sinom od konca marca 2023 do 9 7. 2023 prekinila stike;

- iz izvedeniškega mnenja sodne izvedenke klinično psihološke stroke mag. C. C. izhaja, da je vedenje in čustvovanje A. A. povišano depresivno ter njegovo razpoloženje znižano z močnimi občutki doživljanja izgube matere, kar delno vpliva na njegovo funkcioniranja in razvoj. Željan je intenzivnega odnosa z materjo, njunih skupnih dejavnosti in usmeritev, kar bi mu dalo občutek varnosti, predvsem pa ljubljenosti. Otrok je navezan na oba starša, oba ima rad ter ima potrebo, da je od vsakega od njiju sprejet, ljubljen in upoštevan;

- po mnenju izvedenke oče uspe dobro prepoznati otrokove potrebe, pa tudi njegova čutenja, predvsem boleča čustva in žalost, je čustveno dostopen ter je v odnosu do otroka prizanesljiv in upoštevajoč. Njun odnos je sproščen, poln ljubezni, ki si jo spontano izkazujeta. Oče je v svojem ravnanju kot starš konsistenten, vzbuja občutke stabilnosti, predvidljivosti, ljubeče naravnanosti, zanesljivosti in varnosti. Dobro razume fiziološke in psihološke potrebe otroka, zmožen se je fleksibilno prilagajati njegovim spreminjajočim se potrebam glede na razvoj. Zaradi dobrega razumevanja vpliva družinskega dogajanja na duševno zdravje otroka si zelo prizadeva, da otrok ohranja redne stike z materjo. Zmožen je dati prednost otrokovim potrebam pred svojimi lastnimi. Njegova sposobnost empatije je visoka. Pri očetu ni bilo zaznano, da bi s kakršnimikoli odkloni v osebnosti s svojim obnašanjem oziroma ravnanjem namerno vplival na mladoletnega otroka, ga spravljal v stisko in mu povzročal škodo v razvoju;

- nadalje je izvedenka ugotovila, da materine navedbe o morebitni spolni zlorabi nimajo realne podlage ter so bolj značilne za fenomen lažnih obtožb za zlorabo;

- pri materi izvedenka ugotavlja, da je njeno čustvovanje notranje ranljivo, zelo občutljivo ter depresivno obarvano, ima težave v navezovalnem odnosu s prvorojencem A. A., kar pomeni dejavnik tveganja tudi za navezovalni odnos z drugim otrokom D. A. Otrokove stiske, želje in potrebe spontano ne začuti, kar predstavlja veliko oviro za otrokovo varno navezanost. Zmožna je zadovoljevati otrokove potrebe po negi, skrbi, fizični varnosti in hrani. V čustvenem odnosu s sinom postane na distanci, kljub temu, da jo sin vseskozi ljubeče vabi v odnos z njim. V odnosu do sina je prišlo do zamenjave vlog v odnosu starš otrok, ker ima dolgoročno zelo negativne in škodljive učinke na otroka. Zmožnost sprejemanja odgovornosti za svoja morebitna neprimerna dejanja je manjša;

- kot izhaja iz ugotovitev izvedenke, je oče tisti, ki ima primerjalno z materjo boljše starševske kapacitete in prednost za nadaljnje varstvo in vzgojo otroka;

- izvedenka materi svetuje, da opravi posvet in pregled pri zdravniku psihiatru, saj je diagnostika duševnih motenj v domeni psihiatra. Zaradi materinega slabšega navezovalnega odnosa z otrokom je svetovala tudi morebitno vključitev v psihoanalitično in psihoterapevtsko obravnavo matere z otrokom z namenom spodbujanja odnosa med staršem in otrokom;

- je mati po prejemu izvedeniškega mnenja navedla, naj se otroka odda v posvojitev;

- je mati od prvega vikenda v marcu 2022 ponovno prekinila vse stike z otrokom;

- je glede na nastalo situacijo izvedenka mnenje na naroku dopolnila ter navedla, da je s tem dejanjem mati izkazala, da ni kompetenten starš, da ne razume potreb otroka ter da daje svoje potrebe pred otrokove. V svojim odločitvah je nezanesljiva in nestabilna, zaradi česar otroku ne more nuditi varnega odnosa, niti čustveno stabilnega okolja, zaradi česar meni, da stiki otroka z materjo niso primerni. Otrok namreč potrebuje stabilnost, mati pa je osebnostno in čustveno nestabilna. Meni, da mati ne prevzema odgovornosti za svoje manj ustrezne odločitve, kot je tudi ta, da se odreče svojemu otroku. V bistvu ponuja zgodbo, da je žrtev očeta in inštitucij ter da se je otroku odpovedala v njegovo dobrobit.

9Nasprotna udeleženka v pritožbi obširno polemizira z izvedenko. Na splošno meni, da je izvedeniško mnenje strokovno sporno, vendar konkretno ne pove, na katera vprašanja oziroma pripombe, ki jih je podala na izvedeniško mnenje, izvedenka ni odgovorila oziroma katere so tiste pomanjkljivosti, ki z zaslišanjem izvedenke na naroku niso bile odpravljene. Nasprotna udeleženka se naroka ni udeležila, prav tako pa ni podala pripomb na dopolnjeno izvedensko mnenje glede na novo nastalo situacijo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje strokovno, verodostojno, argumentirano obrazloženo, prepričljivo, izčrpno in življenjsko razumljivo. Pritožba z očitki o neustreznosti mnenja in lastno zaznavo situacije verodostojnosti mnenja ne more izpodbiti.

10Zmotno in nekorektno pritožba navaja, da sodišče zaradi pomanjkljivega znanja ni odločilo oziroma je spregledalo njeno izjavo o oddaji otroka v posvojitev, oziroma, naj bi šlo za sprenevedanje organa ter pravno praznino na tem področju. Prvo sodišče ni spregledalo njene izjave o oddaji otroka v posvojitev. V konkretnem primeru se je vodil postopek za spremembo pred sodiščem 1. 4. 2019 sklenjene sodne poravnave glede zaupanja v varstvo in vzgojo mladoletnega otroka, in ne postopek za posvojitev otroka. Tudi ne gre za pravno praznino. Pogoje za posvojitev otroka določa člen 218. člena Družinskega zakonika¹. Praviloma morata v posvojitev privoliti oba starša. Privolitev enega od staršev zadostuje le, kadar je drug starš mrtev, neznanega prebivališča ali neznan. V konkretnem primeru nobeden izmed zgoraj navedenih pogojev ni izpolnjen. Nasprotna udeleženka tudi ni zatrjevala, da bi ji bila odvzeta starševska skrb, ali da bi bil sprožen postopek za odvzem starševske skrbi (176. člen DZ).

11Zatrjevano dejstvo, da se je pritožnica obrnila po pomoč k psihiatru, ni pravno odločilno dejstvo glede presoje pravilnosti izpodbijane odločitve, je pa vzpodbudno, saj bo lahko uspešna terapija privedla do tega, da bo mati prepoznala koristi otroka in dolgoročno do vzpostavitve ponovnega stika, saj otrok potrebuje oba starša.

12Pritožba še navaja, da ni smiseln zapis sodišča, naj se mati po eni strani čim prej skupaj s sinom vključi v skupno obravnavo, po drugi strani pa se stiki med otrokom in materjo ne izvajajo. Kot je sodišče prve stopnje zapisalo v 14. točki obrazložitve sklepa bo mati, ko bo poiskala pomoč oziroma ko bo s pomočjo psihiatrične oziroma terapevtske obravnave dosegla ustrezen nivo starševskih kapacitet, lahko predlagala ponovno uvedbo stikov s svojim sinom. V tem kontekstu pa bo zaradi daljšega neizvajanja stikov potrebna njuna skupna terapevtska obravnava.

13Sodišče prve stopnje je obširno obrazložilo dejstva glede potreb mladoletnega otroka in zmožnosti predlagatelja. Ugotovitve o dohodkih in premoženjskem razmerju predlagatelja temeljijo na njegovi izpovedbi in predloženih listinah. Nasprotna udeleženka ni specificirano navedla in z listinami in izkazala svojih premoženjskih in pridobitnih razmer ter tudi ni izkazala razlogov, da k preživninski obveznosti ne bi mogla prispevati polovičnega zneska, kot je to veljalo že do sedaj, oziroma ni dokazala, da ne bi bila sposobna v polovičnem znesku prispevati k preživljanju mladoletnega otroka, saj materialno k njegovemu preživljanju ne prispeva ničesar, ker stikov z njim ne izvaja. Svojih premoženjskih razmer pa nasprotna udeleženka ne pojasni niti v pritožbi. Pritožbeno sodišče v odgovor na pritožbene navedbe še dodaja, da sodišče po uradni dolžnosti pridobiva podatke o osebnem dohodku preživninskih zavezancev le v primeru, da podvomi v navedbe preživninskih zavezancev. V konkretnem primeru pa nasprotna udeleženka ni postavila trditvene podlage o njenem osebnem dohodku in premoženjskih razmerah. Pritožnici je tudi pojasniti, da obveznost plačevanja preživnine ne preneha niti z ukinitvijo stikov niti zaradi odvzema starševske skrbi,

14Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

¹ V nadaljevanju DZ.