VSL Sklep II Kp 15587/2019

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zavrnil predlog višje sodnice A. A. za izločitev v kazenski zadevi II Kp 15587/2019, ki ji je bila kot sodnici poročevalki dodeljena zaradi reševanja pritožbe zagovornika mladoletnega B. B. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani I Km 15587/2019 z dne 11. 1. 2023, s katerim sta bila mladoletnima, sedaj polnoletnima, B. B. in C. C. izrečena vzgojna ukrepa.

2Zoper sklep se je višja sodnica pritožila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne predsedniku Višjega sodišča v Ljubljani v ponovno odločanje.

3V obravnavani zadevi ni sporno, da je višja sodnica A. A., tedaj še prvostopenjska sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani kot sodnica za mladoletnike v času od 13. 12. 2019 do 18. 3. 2021 vodila pripravljalni postopek v zadevi I Kmp 15587/2019 zoper tedaj starejša mladoletnika B. B. in C. C. zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1. Tedaj je (po strokovni sodelavki D. D.) dne 20. 2. 2021 zaslišala oba mladoletnika. Zadeva je bila nato predodeljena drugi sodnici, ki je dokončala pripravljalni postopek. Zatem je dne 31. 1. 2022 Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani za oba mladoletnika pri sodišču prve stopnje vložilo predlog za izrek vzgojnega ukrepa. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje, ki mu je predsedovala okrožna sodnica E. E., je dne 11. 1. 2023 s sklepom I Km 15587/2019 mladoletnikoma, sedaj polnoletnima, izrekel vzgojna ukrepa nadzorstva organa socialnega varstva z navodiloma. Zoper slednji sklep se pritožuje zagovornik B. B., zato je bila zadeva predložena Višjemu sodišču v Ljubljani, kjer je bila dodeljena višji sodnici A. A. kot sodnici poročevalki.

4Treba je odgovoriti na vprašanje, ali je pri sodnici poročevalki podan razlog za izločitev po 1. točki drugega odstavka 39. člena ZKP.

5Skladno z navedeno določbo ZKP namreč o pritožbi zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi (kar skladno s prvim odstavkom 451. člena ZKP smiselno velja tudi za pritožbo zoper sklep o izreku vzgojnih ukrepov, s katerim je bilo odločeno o predlogu za izrek vzgojnega ukrepa), ne sme odločati sodnik, če je: 1) v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali 2) sodeloval pri odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma zahtevi predsednika senata po 271. ali 284. členu ZKP, ali 3) če je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje. Slednji razlog je relevanten v obravnavani zadevi, glede na navedeno zgoraj v točki 3.

6Višja sodnica A. A. je tako v svojem predlogu za izločitev sodnice kot v obravnavani pritožbi zavzela stališče, da je zaradi njenega vodenja (dela) pripravljalnega postopka podan razlog za njeno izločitev po navedeni določbi 39. člena ZKP, saj je vodenje pripravljalnega postopka proti mladoletniku podobno opravljanju preiskave, saj se smiselno uporabljajo določbe o preiskavi.

7Predsednik sodišča pa je v izpodbijanem sklepu zavzel drugačno stališče, in sicer, da je za izločitev sodnika iz odločanja v kazenski zadevi zoper mladoletnike iz navedenega razloga zahtevano, da morata biti, poleg tega, da gre za odločanje o obtožnem aktu (predlogu za izrek vzgojnega ukrepa), kumulativno izpolnjena še dva pogoja: 1), da je sodnik kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in 2), da je bil podan predlog za kaznovanje. Ker v zadevi II Kp 15587/2019 slednji predlog ni bil podan, drugi pogoj ni izpolnjen in zato uveljavljani izločitveni razlog ni podan.

8Po presoji pritožbenega senata je pravilno stališče predsednika sodišča.

9Višja sodnica se pri svojem stališču sklicuje na Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem, avtorja mag. Štefana Horvata, ki je zapisal (točka 15 na strani 96), da je vodenje pripravljalnega postopka proti mladoletniku podobno opravljanju preiskave oziroma preiskovalnih dejanj v postopku zoper polnoletne storilce, zaradi česar bi moral biti sodnik za mladoletnike, ki je opravljal pripravljalni postopek, izločen iz nadaljnjega sojenja. Toda navedeni avtor je v nadaljevanju zapisal še, da je bila zaradi določenih specifičnosti postopka proti mladoletniku z novelo ZKP-A uzakonjena rešitev, po kateri je sodnik za mladoletnike, ki je vodil pripravljalni postopek, izločen iz sojenja v isti zadevi le, če je državni tožilec podal predlog za kaznovanje, ne pa tudi v primeru, ko je podal predlog za izrek vzgojnega ukrepa¹. Takšna ureditev se zdi avtorju komentarja sporna, ker ne upošteva, da senat za mladoletnike pri izreku kazni ni vezan na predlog tožilca za kaznovanje (skladno s prvim odstavkom 483. člena ZKP), zato bi bilo v skladu z namenom tega izločitvenega razloga, da bi sodnik za mladoletnike, ki je vodil pripravljalni postopek, zahteval svojo izločitev po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP, kadar se ne bi strinjal s predlogom tožilca za izrek vzgojnega ukrepa, ker bi menil, da bi bilo treba mladoletniku izreči kazen.

10Pritožbeni senat pritrjuje višji sodnici, da je pripravljalni postopek podoben preiskavi oziroma preiskovalnim dejanjem, v konkretnem primeru je zaslišanje mladoletnika podobno zaslišanju osumljenca. Pa vendar sta si postopka tolikanj različna, da je zakonodajalec v 1. točki drugega odstavka 39. člena ZKP uzakonil različni rešitvi za preiskavo in za pripravljalni postopek. Postopek zoper mladoletnika ima namreč mnoge specifičnosti, ki vse izvirajo iz izhodišča, da je zaradi mladoletnosti, torej osebnostne nedozorelosti, storilca potrebno obravnavati v smeri vzgoje v družbeno neproblematičnega človeka in ne nujno v smeri kaznovanja za storjeno dejanje, kot velja za polnoletne storilce. Zato je v postopku pomembno ugotoviti stopnjo zrelosti mladoletnika. Ena od posledic takšnega izhodišča se odraža tudi v ureditvi, da lahko isti sodnik za mladoletnike na prvi stopnji izvede tako pripravljalni postopek kot nato odloči o predlogu za izrek vzgojnega ukrepa, kar ureditev močno oddalji od postopka zoper polnoletnega storilca, v katerem o obtožbi ne more odločati sodnik, ki je vodil preiskavo oziroma opravil posamezno preiskovalno dejanje. Drugače je, kadar je podan predlog za kaznovanje mladoletnika, kar je razumljivo, saj se v takšnem primeru postopek zoper mladoletnika močneje približa postopku zoper polnoletnega storilca, ker je v takem primeru poudarek na kaznovanju in manj na vzgoji. Res je, da tudi v takem primeru skladno s prvim odstavkom 483. člena ZKP senat za mladoletnike ni vezan na predlog državnega tožilca, ali naj mladoletniku izreče kazen, ali pa naj uporabi vzgojni ukrep, vendar je v obravnavani zadevi bistveno, da je bil po opravljenem pripravljalnem postopku podan predlog za izrek vzgojnega ukrepa, prav vzgojna ukrepa sta bila nato tudi izrečena in vzgojni ukrep zoper enega od mladoletnih storilcev je sedaj predmet pritožbenega preizkusa pred sodiščem druge stopnje, saj se je pritožil zgolj zagovornik mladoletnika.

11Na tem mestu pritožbeni senat še pojasnjuje, da tudi Letni razpored sodnikov Okrožnega sodišča v Ljubljani za leto 2023 upošteva takšno ureditev. Določa namreč, da se zadeve, vpisane v I Km in I Kmp vpisnika, dodeljujejo sodnicam po abecednem redu začetnic priimkov sodnic, po vrstnem zaporedju vložitve začetnega procesnega akta, vsaki po eno zadevo. Pri tem se upošteva, da se zadeva, ki je bila v delu v pripravljalnem postopku, dodeli tudi kasneje, ko je vložen predlog za izrek vzgojnega ukrepa, isti sodnici, razen v primeru, ko je vložen predlog za kaznovanje ali predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu. V sojenju na prvi stopnji tedaj ni dvoma, da lahko ista sodnica, ki je vodila pripravljalni postopek (I Kmp), nato vodi zadevo še kasneje, če je bil podan predlog za izrek vzgojnega ukrepa (I Km).

12Posledično ni videti prepričljivega razloga, da v procesni situaciji, kot je bila predstavljena zgoraj, o pritožbi zoper sklep o vzgojnem ukrepu na drugi stopnji ne bi mogla odločati sodnica, ki je vodila (del) pripravljalnega postopka² na prvi stopnji. To po oceni pritožbenega senata izhaja že iz jezikovne razlage drugega odstavka 39. člena ZKP, da namreč o pritožbi zoper meritorno odločbo ne sme odločati sodnik le v tedaj, če je vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje³.

13Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da morata biti kumulativno izpolnjena oba pogoja po 1. točki drugega odstavka 39. člena ZKP, torej ne le vodenje pripravljalnega postopka, temveč mora biti podan tudi predlog za kaznovanje, kar se smiselno razteza tudi na odločanje na drugi stopnji, upoštevaje vsebino prvega stavka drugega odstavka 39. člena ZKP. Ker v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni vsi zahtevani kriteriji, ta izločitveni razlog ni podan in ne predstavlja ovire, da višja sodnica A. A. ne bi odločala v pritožbenem postopku v zadevi II Kp 15587/2019.

¹ Na tem mestu pritožbeni senat le pojasnjuje, da je bilo v predlogu novele predvideno celo, da bi zaradi specifičnosti postopka zoper mladoletnike tudi v primeru predloga za kaznovanje lahko vodil postopek sodnik za mladoletnike, ki je vodil pripravljalni postopek.
² Ne gre pa za primer, ko bi ista sodnica na prvi stopnji odločila o predlogu za izrek vzgojnega ukrepa, nato pa odločala o pritožbi zoper tak sklep, saj bi bil v takšnem primeru podan izločitveni razlog po 5. točki prvega odstavka 39. člena ZKP.
³ Lahko pa bi sodnica, če bi ocenila, da je podan dvom v subjektivni in/ali objektivni videz nepristranskosti, ker je vodila pripravljalni postopek, uveljavljala odklonitveni razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena ZKP.