UPRS Sklep IV U 72/2022-11

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje o tožbi v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani.

1Tožeča stranka je pri tukajšnjem sodišču vložila tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo Centra za socialno delo Celje, s katero je bila razveljavljena odločba Centra za socialno delo Celje o upravičenosti do državne štipendije številka 1231-26433/2021-31976/1 z dne 16. 9. 2021 (1. točka izreka) in odločeno, da stranki A. A. (v tem postopku tožeči stranki) štipendija v šolskem oziroma študijskem letu 2021/22 miruje od dne 1. 9. 2021 in se ne izplačuje (2. točka izreka); da je stranka dolžna vrniti prejete zneske štipendije, prejete za 09/21 v višini 97,28 EUR, 10/2021 v višini 97,28 EUR, v skupnem znesku 194,56 EUR, in sicer v 60 dni od izvršljivosti te odločbe na račun Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi do poplačila dolga. Oseba lahko v roku 60 dni od izvršljivosti odločbe s centrom za socialno delo, v primeru neupravičeno prejetega otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državne štipendije, subvencije malice in kosila oziroma z izplačevalcem pravice, v primeru neupravičenega prejetja ostalih pravic iz javnih sredstev, sklene dogovor o načinu in času vračila neupravičeno prejetih javnih sredstev ali pri izplačevalcu pravice vloži vlogo za odpis oziroma delni odpis dolga; odlog ali obročno plačilo se lahko dogovori za največ tri leta (3. točka izreka). Če je oseba kljub odpravi oz. razveljavitvi odločbe še upravičena do državne štipendije oziroma bo pred vračilom neupravičeno prejetih sredstev na podlagi druge odločbe ponovno upravičena do državne štipendije, center za socialno delo to pravico iz javnih sredstev mesečno zmanjša glede na višino neupravičeno prejetih javnih sredstev, katere stranka še ni vrnila (4. točka izreka), da je odločba izvršljiva z dnem odpreme vlagatelju in pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (5. točka izreka) ter da v postopku ni bilo stroškov (6. točka izreka).

2Njeno pritožbo zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot pritožbeni organ zavrnil in ugotovil, da v tem postopku ni bilo stroškov. V odločbah se oba organa sklicujeta na določbe Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1) in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

3Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in predlaga, da naslovno sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in vrne zadevo prvostopenjskemu upravnemu organu v novo odločanje ter toženi stranki naloži povrnitev nastalih sodnih stroškov.

4Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da je za obravnavo zadeve pristojno socialno sodišče in da izpodbijana odločba ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Predlagala je, da sodišče tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrže na podlagi četrte točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

5Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

6V skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora sodišče med postopkom po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost.

7V predmetni zadevi gre za spor v zvezi s prejemanjem državne štipendije, mirovanjem te pravice in vračilu neupravičeno prejetih zneskov te štipendije.

8Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o štipendiji, pri podeljevanju katere je odločilen premoženjski cenzus, in štipendiji za nadarjene; (točka 3.c prvega odstavka 7. člena ZDSS-1) ter v socialnih sporih, za katere tako določa zakon (tretji odstavek 7. člena ZDSS-1). Po določbah ZŠtip-1 je državna štipendija namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin (15. člen), glede vprašanj statusa vlagatelja, postopka uveljavljanja državne štipendije, načina ugotavljanja materialnega položaja, meje dohodkov, ki so pogoj za pridobitev in višino državne štipendije, obdobja prejemanja in izplačila državne štipendije, sprememb okoliščin in pravil o neupravičeno priznani pravici do državne štipendije, nadzora nad delom centrov za socialno delo pri dodeljevanju državne štipendije ter zbirk podatkov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (16. člen). Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) pa določa, da center za socialno delo o pravici iz javnih sredstev odloči z odločbo (prvi odstavek 37. člena ZUPJS), da o pritožbi zoper odločbo centra za socialno delo odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve (prvi odstavek 38. člena ZUPJS) in da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče (tretji odstavek 38. člena ZUPJS).

9Glede na zakonsko ureditev je torej za odločanje v sporih o prejemanju državne štipendije stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče. S tem skladen je bil tudi pravni pouk v odločbi drugostopenjskega organa.

10Sodišče ni sledilo predlogu tožene stranke za zavrženje tožbe, temveč je na podlagi določb 19. člena in prvega odstavka 23. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču.