VDSS Sodba Psp 112/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 12. 12. 2022 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 25. 5. 2022 ter vrnitev v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka), ker je presodilo, da sta odločbi pravilni in zakoniti. Sklenilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (II. tč. izreka).

2Tožnik izpodbija sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Meni, da je materialno pravo zmotno uporabljeno, ker sodišče ni upoštevalo 136. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju¹ (ZPIZ-2) o možnosti dokupa do pet let zavarovalne dobe za ugodnejšo odmero pokojnine. Ni upoštevalo niti dokupljene dobe, s čimer je bila odpravljena enodnevna prekinitev zavarovanja. Delal je do vključno 30. 12. 2014 in mu je bila pravica do predčasne pokojnine priznana od 31. 12. 2014 dalje. Dne 1. 1. 2015 se je ponovno zaposlil in delal do 31. 12. 2019. Pravica do starostne pokojnine mu je priznana od 1. 1. 2020 dalje. Res je prekinil zavarovanje za en dan 31. 12. 2014, vendar mu je bil 4. 8. 2022 priznan dokup enega dne, ki se mora upoštevati saj je bila s tem odpravljena prekinitev. Toženec ni upošteval dokupa, čeprav bi to glede na 136. člen ZPIZ-2 moral storiti. Pravica do dokupa enega dne zavarovalne dobe je bila priznana zaradi ugodnejše odmere pokojnine in ne zaradi izpolnitve pogojev za pokojnino. Odločitev toženca in sodišča ni pravilna, saj je zakon napisan v dobro zavarovancev.

3Toženec v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zavrnilna sodba je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku² (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je temeljito obrazložena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi. Na neutemeljeno zatrjevano zmotno uporabo materialnega prava je potrebno ponovno poudariti le naslednje.

6V zadevi gre za presojo odločb z dne 12. 12. 2022 in z dne 25. 5. 2022, izdanih po uradni dolžnosti. Po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju³ (ZPIZ-2H), ki se je začel uporabljati 1. 1. 2021 je moral toženec v šestih mesecih od uveljavitve zavarovancu z dokupljeno pokojninsko dobo do 31. decembra 2012 na novo odmeriti starostno pokojnino z upoštevanjem te dobe kot pokojninske dobe brez dokupa. Tožniku je od 1. 1. 2021 dalje starostna pokojnina odmerjena v višini 2.537,35 EUR na mesec za 45 let, 2 meseca in 21 dni pokojninske dobe v višini 67,8 % (64,8 % + 3 %) od najvišje pokojninske osnove na podlagi 37. člena ZPIZ-2. Ugodnejše vrednotenje je bilo možno le za pokojninsko dobo od 10. 1. 2014 do 30. 12. 2014 v trajanju 11 mesecev in 21 dni v višini 3 % na podlagi 6. odst. 37. člena ZPIZ-2 (3 meseci pokojninske dobe brez dokupa do prve prekinitve zavarovanja dne 31. 12. 2014 so vrednoteni v višini 1 %!).

7Sodišče je pravilno presodilo, da sta izpodbijani odločbi o odmerjeni starostni pokojnini pravilni in zakoniti ter tožbeni zahtevek na njuno odpravo na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih⁴ (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo. Pritožnikovo stališče o zmotni uporabi materialnega prava, ker ni bil uporabljen 136. člen ZPIZ-2 in ker pri odmeri ni bil upoštevan 1 dan dokupljene pokojninske dobe za prekinjeno zavarovanje 31. 12. 2014 je zmotno in ne pogojuje drugačne presoje, kot izhaja iz 6. do 8. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe.

8Po ZPIZ-2G, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2020 dalje, ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe ni dopustno le v primeru, da ob izpolnitvi pogojev za upokojitev zavarovanec ostane še naprej vključen v zavarovanje, temveč tudi če se znova vključi v obvezno zavarovanje oz. reaktivira. Vendar pa to ne velja za pokojninsko dobo, dopolnjeno po izpolnitvi pogojev iz 4. ali 5. odst. 27. člena ZPIZ-2 v času ponovne vključitve v zavarovanje do 31. 12. 2019. Po 6. odst. 37. člena ZPIZ-2, veljavnem do 31. 12. 2019 je bilo ugodnejše vrednotenje dopustno le, če je zavarovanec ostal vključen v obvezno zavarovanje.⁵

9Takšno dejansko stanje v obravnavani zadevi zagotovo ni podano. Iz razpoložljive listinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo z dne 6. 1. 2015 priznana pravica do predčasne pokojnine v znesku 1.495,75 EUR od 31. 12. 2014 dalje za dopolnjenih 41 let, 11 mesecev in 21 dni pokojninske dobe, od tega 35 let in 12 dni brez dokupa. V skupno pokojninsko dobo je bilo vštetih tudi 5 let, 11 mesecev in 9 dni dokupljene pokojninske dobe iz naslova služenja vojaškega roka in študija, predčasna pokojnina pa v višini 57,88 % odmerjena od najvišje pokojninske osnove. Iz dejanskih ugotovitev (5. tč. obrazložitve) nadalje izhaja, da je se je tožnik s 1. 1. 2015 ponovno vključil v obvezno zavarovanje, ki mu je prenehalo z dnem 31. 12. 2019. Z odločbo z dne 13. 11. 2020 mu je bila posledično priznana starostna pokojnina v znesku 2.342,08 EUR od 1. 1. 2020 dalje. Z reaktivacijo do 31. 12. 2019 je dopolnil 45 let 11 mesecev in 21 dni pokojninske dobe, od tega 40 let in 12 dni pokojninske dobe brez dokupa.

10Res je sicer, da je bil na podlagi dne 6. 6. 2022 vložene zahteve tožniku z odločbo z dne 4. 8. 2022 priznan dokup 1 dne zavarovalne dobe pod pogojem plačila 16,25 EUR prispevka. Vendar ta dokup ne pogojuje odmere višje starostne pokojnine. Tožniku je bila starostna pokojnina pravnomočno priznana pred pričetkom uporabe ZPIZ-2H. V ZPIZ-2 v primeru reaktivacije ni bilo podlage za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa.

11Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da se je starostna pokojnina po 1. odst. 37. člena ZPIZ-2, veljavnem ob tožnikovi upokojitvi, odmerjala od pokojninske osnove v % glede na dolžino pokojninske dobe. V 6. odst. 37. člena ZPIZ-2 je bilo izrecno določeno, da se zavarovancu, ki izpolni pogoje iz 4. ali 5. odst. 27. člena in ostane vključen v obvezno zavarovanje vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, vendar največ do treh let zavarovanja vrednoti na način, da se trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vrednotijo v višini 1 %. Do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe je bil torej upravičen le zavarovanec, ki je izpolnil pogoj starosti in pokojninske dobe za pravico do pokojnine, če je ostal vključen v obvezno zavarovanje. Namen takšne ureditve je bilo odlaganje uveljavljanja pokojnine že ob dopolnitvi predpisane minimalne starosti.

12S 7. členom ZPIZ-2G je od 1. 1. 2020 dalje 37. člen ZPIZ-2 spremenjen tako, da se ne glede na 1. do 7. odst. zavarovancu, ki izpolni pogoje iz 4. odst. 27. člena zakona in ostane vključen ali se znova vključi v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto pokojninske dobe brez dokupa po uveljavitvi zakona, vendar največ do treh let zavarovanja, vrednoti na način, da se šest mesecev pokojninske dobe brez dokupa vrednoti v višini 1,5 %. Vendar ZPIZ-2G v 125. členu izrecno določa, da se pri odmeri oz. % povečanju pokojninska doba, dopolnjena do 31. 12. 2019, vrednoti po 1. do 6. odst. 37. člena ZPIZ-2, pokojninska doba dopolnjena od uveljavitve ZPIZ-2G pa po 1. do 9. odst. spremenjenega 37. člena. V ZPIZ-2G, veljavnem od 1. 1. 2020 dalje torej ni podlage za ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa v primeru reaktivacije pred uveljavitvijo novele, kot je pravilno utemeljeno v 7. in 8. tč. obrazložitve prvostopenjske sodbe.

13Sicer pa toženi zavod v odgovoru na pritožbo pravilno poudarja, da dokup enega dne pokojninske dobe za razsojo zadeve pravno sploh ni relevanten. Bistveno je, da je priznanje ugodnejšega vrednotenja pred uveljavitvijo ZPIZ-2G vezano na neprekinjenost obveznega zavarovanja. Dokup ni bil vezan na specifičen datum, temveč je šlo za dokup fiktivnega dne, za katerega ni datumske opredelitve. Dokupljeni dan se v zavarovalno dobo všteva šele od dneva plačila prispevka. Tožnik leta 2022, ko je imel že pravnomočno priznano pravico do starostne pokojnine ni mogel dokupiti točno določenega dne, kaj šele, da bi z dokupom enega dne vzpostavil obvezno zavarovanje za dan 31. 12. 2014.

14Iz predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Torej razsoditi, kot izhaja iz I. tč. izreka te sodbe.

Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP potrebno izreči, da krije tožnik sam svoje stroške pritožbe (II. tč. izreka sodbe).

¹ Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.
³ Ur. l. RS, št. 139/2020.
⁴ Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
⁵ Enako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi opr. št. VIII Ips 15/2023 z dne 12. 9. 2023.