UPRS Sodba I U 843/2021-24

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kulturo številka 6110-505/2021/2 z dne 15. 4. 2021 se odpravi in se mu zadeva vrne v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške v višini 385,00 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka do prenehanja obveznosti. Tožba se zavrne.

Upravni postopek

1Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju: Ministrstvo) je v sofinanciranje sprejelo projekt ... (v nadaljevanju: Projekt) tožeče stranke. Namenilo ji je 3.179,32 EUR. Tožeča stranka je v ocenjevanju in vrednotenju prejela 87. točk od možnih 100. točk. Prag sofinanciranja so dosegli projekti z najmanj 81. točkami.

2Višino sofinanciranja je tožena stranka določila glede na višino zaprošenih sredstev, prejeto število točk in ob upoštevanju korekcijskega faktorja (uskladitev z razpoložljivimi sredstvi).

Povzetek navedb strank v upravnem sporu

3Z opisano odločitvijo se tožeča stranka ni strinjala. Pojasnila je, da je zaprosila za 10.000,00 EUR. Po njenem mnenju Strokovna komisija ni obrazložila ocene posameznih kriterijev. Poleg tega izračuna po abstraktno postavljenih formulah ni mogoče preizkusiti. Ministrstvo je ravnalo arbitrarno, obrazložitev pa vsebuje nasprotujoče si utemeljitve. Sodišču je predlagala, da odločitev spremeni in ji nakloni 5.520,68 EUR, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

4V odgovoru na tožbo je tožena stranka poudarila, da je tožeča stranka podpisala pogodbo in prejela 3.179,32 EUR. Ta višina je bila izračunana po 9. točki razpisa, po znani formuli. Razpis je bil konkurenčnega značaja, vloge vseh prijaviteljev so se medsebojno primerjale, na podlagi istih kriterijev. Iz zapisnika Strokovne komisije z dne 29. 3. 2021 so razvidni vsi razlogi za sprejeto odločitev. Domači izvajalci niso bili vključeni, zato je bilo priznano manjše število točk. Strokovna komisija ima prosto strokovno presojo in samostojno oceni posamezne kriterije ter dodeli ustrezno število točk, po Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: ZUJIK¹) in Pravilniku o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov (v nadaljevanju: Pravilnik²).

5V nadaljnji vlogi je tožeča stranka podrobneje predstavila svoja naziranja.

Dokazni postopek

6V upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta (tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1³). V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1).

7Tožeča stranka je s tožbo med drugim predložila priloge Pripomb k Odločbi Ministrstva za kulturo številka 6110-505/2021 z dne 15. 4. 2021 – osebni pogled direktorja tožeče stranke na zadevo: Zaprosilo za pojasnilo odločbe 6110-505/2021/2 z dne 29. 4. 2021 (priloga A5), Pogodbo številka 3340-21-077073 o sofinanciranju in izvedbi kulturnega projekta v letu 2021 z dne 27. 5. 2021 (priloga A6), Tabelo umetnikov VI a (priloga A7) in Tabelo V a Statistika števila obiskovalcev po rezidencah (priloga A8). Kasneje je z vlogo z dne 4. 8. 2021 sodišču poslala Prilogo 2 (priloga A10).

8Na glavni obravnavi je tožeča stranka izročila še odgovor Ministrstva za pravosodje številka 093-5/2022-2030-17 z dne 28. 6. 2023 (priloga A11).

9Sodišče jo je v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP⁴ v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) opozorilo na zgoraj citirano vsebino tretjega odstavka 20. člena in 52. člena ZUS-1. Omenjenih listin ni vzelo v obzir. Izostala je razlaga, zakaj jih ni izročila že v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).⁵ Poleg tega so listine: Zaprosilo za pojasnilo odločbe 6110-505/2021/2 z dne 29. 4. 2021 (priloga A5), podpisana Pogodba številka 3340-21-077073 o sofinanciranju in izvedbi kulturnega projekta v letu 2021 z dne 27. 5. 2021 (priloga A6) in odgovor Ministrstva za pravosodje številka 093-5/2022-2030-17 z dne 28. 6. 2023 (priloga A11) nastale po izdaji izpodbijane odločbe (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1).⁶ Enako velja za Pogodbo številka 3340-21-077073 o sofinanciranju in izvedbi kulturnega projekta v letu 2021 z dne 28. 5. 2021, ki se nahaja v upravnem spisu številka 6110-505/2021. Končno je Prilogo 2 (priloga A10) in odgovor Ministrstva za pravosodje številka 093-5/2022-2030-17 z dne 28. 6. 2023 (priloga A11) predložila po izteku zakonskega roka za vložitev tožbe (prvi odstavek 28. člena ZUS-1). V tem pogledu je prepozna.⁷

10Na tem mestu sodišče dodaja, da naštete listine niti ne bi pripomogle k rešitvi tega upravnega spora. Kot bo vidno iz nadaljnje utemeljitve, je bila obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

11Zadnje je tudi razlog za zavrnitev zaslišanj A. A., B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. in zakonitega zastopnika tožeče stranke. Njegova izpoved je bila ponujena v podkrepitev dejstev, ki niso obstajala v času izdaje odločbe (izpeljava projekta po prejemu sredstev; 52. člen ZUS-1), medtem ko je pričanje ostalih odveč. Ni bilo predlagano v potrditev pravno pomembnih dejstev⁸ (drugi odstavek 287. člena ZPP in prvi odstavek 22. člena ZUS-1).

12Preostale listine (priloge A1 do A4, A9) in upravni spis številka 6110-505/2021 (z izjemo Pogodbe številka 3340-21-077073 o sofinanciranju in izvedbi kulturnega projekta v letu 2021 z dne 28. 5. 2021) je sodišče pregledalo in prebralo.

Materialno pravo

13Javni interes za kulturo se med drugim uresničuje s financiranjem kulturnih projektov (24. člen v zvezi z drugim odstavkom 25. člena ZUJIK). Javna sredstva za financiranje kulturnih projektov državnega pomena zagotavlja država (drugi odstavek 61. člena ZUJIK). Pravila postopka javnega razpisa za financiranje kulturnih projektov določa ZUJIK, za vprašanja, ki niso urejena, pa se smiselno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP;⁹ prvi odstavek 100. člena ZUJIK).

14Postopek javnega razpisa se uporabi takrat, ko je mogoče vnaprej določiti le kriterije za ocenjevanje in vrednotenje predlogov kulturnih programov ali projektov, financirajo pa se tisti programi oziroma projekti, ki so v postopku izbire ocenjeni oziroma ovrednoteni višje (drugi odstavek 103. člena ZUJIK).

15Strokovna komisija oceni in ovrednoti programe in projekte glede na v razpisu določen namen in cilje, cilje kulturne politike ter strokovne in druge kriterije za ocenjevanje in vrednotenje programa oziroma projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa (tretji odstavek 11. člena Pravilnika). Strokovna komisija razvrsti vse kulturne programe oziroma kulturne projekte, ki so vsebovani v ustreznih vlogah, glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje kulturnega programa oziroma kulturnega projekta, kot so bili določeni v objavi razpisa (drugi odstavek 119. člena ZUJIK). O razvrstitvi iz prejšnjega odstavka pripravi strokovna komisija poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma kulturnih projektov in predlog, kateri kulturni programi oziroma kulturni projekti, ki so predmet ocenjevanih ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Predlog lahko vsebuje tudi po prednostnem redu razvrščeno rezervno listo programov ali projektov ustreznih vlog, ki lahko postanejo predmet sofinanciranja v primeru sprostitve ali povečanja proračunskih sredstev ali rezervno listo, na podlagi katere se lahko povečuje obseg sofinanciranja že odobrenih programov ali projektov (tretji odstavek 119. člena ZUJIK).

16Na podlagi predloga strokovne komisije minister izda o vsaki ustrezni vlogi, prispeli na javni razpis, posamično odločbo, s katero odloči o odobritvi ter deležu sofinanciranja ali o zavrnitvi sofinanciranja posameznega kulturnega projekta oziroma kulturnega programa (prvi odstavek 120. člena ZUJIK). Enako pravilo je mogoče zaslediti v prvem odstavku 15. člena Pravilnika. Minister lahko zavrne predlog komisije glede financiranja posameznega javnega kulturnega programa oziroma kulturnega projekta ter ga z utemeljitvijo vrne strokovni komisiji v ponovno presojo, ne more pa sprejeti drugačne odločitve, kot je predlagana v predlogu strokovne komisije. Minister lahko vrne javni kulturni program ali kulturni projekt v ponovno presojo samo enkrat

17Vložitev tožbe v upravnem sporu je dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. Odpravljena ali za nično izrečena odločba ne vpliva na že sklenjene pogodbe (peti odstavek 94. člena ZUJIK).

K I. točki izreka

18Tožba je utemeljena.

19Ključni tožbeni očitek je uperjen zoper obrazložitev izpodbijane odločbe. Tožeča stranka je prepričana, da je ta pomanjkljiva in da izračuna ni mogoče preizkusiti.

20O tem, da je javni razpis materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, je bilo prelitega že veliko črnila. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je večkrat poudarilo, da se lahko v upravnem sporu sodi le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.¹⁰ Sodišče tehta, ali so bili kriteriji za ocenjevanje dovolj jasni in določni ter uporabljeni.¹¹

21Na javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju glasbenih umetnosti, ki jih bo v letu 2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (oznaka JPR-GUM-2021; v nadaljevanju: Razpis)¹² se je tožeča stranka prijavila s svojim Projektom. Zanj je prejela 87. točk, Ministrstvo pa ji je dodelilo 3.179,32 EUR.

22Razpisni kriteriji so bili opredeljeni v 8. točki Razpisa. Za organizacijo koncertov in glasbeno scenskih predstav v Sloveniji jih je bilo šest, s skupnim možnim številom 100. točk (8.1. točka Razpisa). Posamezni kriterij je imel merila in lestvico ocenjevanja. Tako je bilo merilo za reference izvajalcev (2. kriterij) aktualen in kakovosten izbor avtorjev in izvajalcev, možno pa je bilo prejeti: brez referenc (0 točk), manj referenčno (5 točk), referenčno (10 točk), zelo referenčno (15 točk) in presežno (20 točk). Podobno je bilo za dostopnost projekta, izkazovanje ciljev, ki presegajo lokalne interese in odmevnost doma, v zamejstvu in/ali mednarodnem kulturnem merilu (4. kriterij; merila dostopnosti: število obiskovalcev, kraj izvedbe, promocijski načrt; lestvica točkovanja: neustrezno (0 točk), pogojno sprejemljivo (5 točk), delno ustrezno (10 točk), ustrezno (15 točk) in presežno (20 točk)). Enak razpon je bil tudi za kriterij realnega finančnega vrednotenja in uravnoteženosti projekta (5. kriterij), merila pa so obsegala višino lastnih in pridobljenih sredstev iz lokalnih, regionalnih in evropskih virov ter realna izvedljivost projekta glede na vsebinsko in finančno zasnovo.

23Pri teh kriterijih tožeča stranka ni dosegla vseh možnih točk. Edini pomislek, ki ga je mogoče izluščiti iz skope obrazložitve Strokovne komisije je ta, da ni bilo vidnejšega prispevka slovenskih glasbenikov (3. stran izpodbijane odločbe in 41. stran Poročila Strokovne komisije).

24Ni dvoma, da je besedilo Razpisa materialno pravo, na katerega mora sodišče opreti svojo presojo. V njem pa so določeni kriteriji (merila in lestvica ocenjevanja).

25Jasno je, da obrazložitev izpodbijane odločbe (obrazložitev Strokovne komisije) ni razkrila razlogov za število dodeljenih točk pri omenjenih treh kriterijih (reference izvajalcev; dostopnost projekta, izkazovanje ciljev, ki presegajo lokalne interese in odmevnost; realno finančno vrednotenje in uravnoteženost projekta). Sodišču tako ni znano kateremu kriteriju se je pripisal izostanek „vidnejšega prispevka slovenskih glasbenikov“ in čemu ravno v dani višini. Prav tako ni mogoče razbrati, katera merila pri posameznih kriterijih je Ministrstvo uporabilo in katera je tožeča stranka dosegla.

26Podrobnejših pravil o obrazložitvi odločbe ZUJIK ne vsebuje. Sodišče se je zato naslonilo na prvi odstavek 214. člena ZUP (prvi odstavek 100. člena ZUJIK). Poleg ostalega, obrazložitev obsega razloge, ki v oziru na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo tako odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank (5. in 6. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ne enih, ne drugih (razlogov) glede na posamezne kriterije v izpodbijani odločbi ni mogoče zaslediti. Posledično odločbe (tudi) ni mogoče preizkusiti. To predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Pomanjkljiva obrazložitev ne dopušča presoje pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe.¹³

27Po drugi strani pa je za manjše število točk po treh povsem različnih kriterijih (in merilih) iskati vzrok v že omenjeni odsotnosti „vidnejšega prispevka slovenskih glasbenikov“. To bode v oči, saj niti eden od kriterijev ne vsebuje merila prispevka slovenskih glasbenikov. Z drugimi besedami, Ministrstvo ni pretehtalo Projekta po razpisnih kriterijih (in merilih). To pomeni, da ni pravilno uporabilo materialnega prava (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).

28V luči zapisanega, se sodišče ni ukvarjalo z ostalimi tožbenimi navedbami. Ministrstvo bo moralo v ponovnem postopku oceniti in ovrednotiti Projekt po razpisnih kriterijih in svojo odločitev (po teh kriterijih) ustrezno obrazložiti (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

29Izpodbijana odločba torej ni pravilna in zakonita (3. in 4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Sodišče je ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, jo odpravilo in zadevo vrnilo Ministrstvu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). S tem je odklonilo odločanje po prvem odstavku 65. člena ZUS-1. Narava stvari in ugotovljene kršitve ne dopuščata sojenja v sporu polne jurisdikcije.

K II. točki izreka

30Tožeči stranki je sodišče priznalo pavšalni znesek povračila stroškov po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju: Pravilnik¹⁴). Le-ta znaša 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika).

¹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 53/2007 z dne 15. 6. 2007, 56/2008 z dne 6. 6. 2008, 4/2010 z dne 22. 1. 2010, 20/2011 z dne 18. 3. 2011, 111/2013 z dne 27. 12. 2013, 68/2016 z dne 4. 11. 2016, 71/2017 z dne 2. 11. 2017 in odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številke: U-I-35/04-11 z dne 11. 1. 2007, U-I-276/05-11 z dne 5. 7. 2007 in U-I-210/10 z dne 1. 12. 2011.
² Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki 43/2010 z dne 31. 5. 2010 in 62/2016 z dne 30. 9. 2016.
³ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.
⁴ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2ZU/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.
⁵ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.
⁶ Primerjaj sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 232/2017 z dne 30. 1. 2019, 12. točka, X Ips 147/2016 z dne 24. 1. 2018, 10. točka, X Ips 265/2015 z dne 30. 8. 2017, 16. točka, X Ips 341/2015 z dne 7. 12. 2016, 10. in 11. točka ter številne druge.
⁷ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 168/2019 z dne 9. 10. 2019, 14. točka ter sodbo in sklep I Up 476/2013 z dne 5. 2. 2015, 32. točka.
⁸ Tožeča stranka je trdila, da Ministrstvo ni dalo ocene posameznih kriterijev, obenem pa je vztrajala, da bi priče pojasnile manjše število točk in da je bil projekt dober oziroma opisale tek postopka (listovna številka spisa 35).
⁹ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.
¹⁰ Glej sklepe X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, 12. točka, X Ips 299/2014 z dne 18. 8. 2014, 12. točka, X Ips 305/2012 z dne 11. 12. 2013, 13. točka in številne druge. Primerjaj še sodbo I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, 10. točka.
¹¹ Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 725/2008 z dne 14. 12. 2010, 9. točka.
¹² Obvestilo o Razpisu je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 191/2020 z dne 18. 12. 2020, sam Razpis pa na spletni strani Ministrstva.
¹³ Primerjaj sodbe in sklepe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 205/2013 z dne 12. 6. 2013, 9. točka, I Up 1018/2004 z dne 18. 5. 2006, sedmi odstavek ter G 12/2011 z dne 21. 6. 2011, 26. točka, G 23/2011 z dne 3. 10. 2013, 28. točka.
¹⁴ Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številki: 24/2007 z dne 20. 3. 2007 in 107/2013 z dne 20. 12. 2013.