VSL Sodba I Cpg 215/2023

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki 4.440,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2019 do plačila in povrniti pravdne stroške.

2Zoper sodbo se je tožena stranka pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in primarno predlagala spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izdane sodbe ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka po določilu videno – kupljeno toženi stranki izročila gozdarski stroj W. 110, tožena stranka ji je plačala kupnino v višini 33.380,01 EUR, plačilo preostanka kupnine v višini 4.440,00 EUR pa zavrnila zaradi skritih napak na kupljenemu stroju. Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da tožena stranka ni dokazala, da ima kupljen stroj skrite napake, ki jih je pravočasno in pravilno javila tožeči stranki, je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati preostanek kupnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6Skrite napake so tiste napake, ki jih z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (prvi odstavek 462. člena OZ). V obravnavani zadevi ni sporno, da je bil gozdarski stroj prodan po določilu videno – kupljeno. Če kupec pristane na takšno določilo, je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.¹ Navedb, ki bi omogočale takšen zaključek, tožena stranka sploh ni podala. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka kupljen stroj predhodno poznala in bila z njegovim delovanjem seznanjena preko rednih servisov, ki jih je opravljala. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka na stroju še po nakupu izvedla spremembe. Tudi te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Ker tožena stranka ob tem ni navedla, kakšne spremembe je izvedla in zakaj niso vplivale na zatrjevane skrite napake, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke, saj je ta dokazni predlog pravilno zavrnilo z razlogom, da z zaslišanjem manjkajočih navedb ni dopustno nadomeščati.

7Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko: 1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe); 2. zahteva znižanje kupnine; 3. odstopi od pogodbe (prvi odstavek 468. člena OZ). Predpostavka prodajalčeve odgovornosti za skrite napake je torej, da ga o njih kupec pravočasno in pravilno obvesti. Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar skrito napako, mora pri gospodarskih pogodbah o njej prodajalca obvestiti nemudoma, šteto od dneva, ko je napako opazil, sicer izgubi to pravico (prvi odstavek 462. člena OZ). Kupec mora v obvestilu o napaki stvari natančneje opisati napako in povabiti prodajalca, da stvar pregleda (prvi odstavek 464. člena OZ).

8Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni podala konkretnih navedb o tem, kdaj so zatrjevane skrite napake nastale oziroma je za njih izvedela. Zgolj trditve, da je za skrite napake izvedela, ko jih je reklamiral novi kupec, in takoj ustno grajala, časovno ni mogoče umestiti in na njeni podlagi ni mogoče ugotoviti, niti kdaj so bile napake odkrite niti kdaj so bile grajane. Posledično tudi ni mogoča presoja, ali je bilo grajanje tožene stranke pravočasno, to je, ali je tožečo stranko o skritih napakah res obvestila nemudoma po njihovem odkritju. Tožena stranka v pritožbi opozarja, da je o skritih napakah najprej ustno seznanila tožečo stranko, vendar navedb o tem kdo, komu in kdaj je ustno grajal v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala. Da bi pisno obvestilo o napakah štelo za pravočasno, bi morala tožena stranka trditi in dokazati, da ga je tožeča stranka prejela do izteka roka; izjema bi veljala le, če bi bilo poslano s priporočenim pismom, telegramom ali na kakšen drug zanesljiv način (drugi odstavek 464. člena OZ). Temu bremenu tožena stranka ni zadostila z navedbo, da je prvo obvestilo poslala 4. 3. 2019 po navadni pošti, saj je tožeča stranka zanikala njegov prejem. Nadalje tožena stranka tudi ni podala navedb o tem, kdaj in na kakšen način je tožeči stranki omogočila, da stvar pregleda. Upoštevaje navedeno je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo o pravočasnosti reklamacije in odkritju skritih napak zaslišati zakonitega zastopnika tožene stranke. Ta dokazni predlog je bil pravilno zavrnjen, ker z zaslišanjem manjkajočih navedb ni dopustno nadomeščati. Ker pravočasno in pravilno obvestilo prodajalca o skritih napakah, ki je predpostavka za uveljavitev jamčevalnega zahtevka, ni bilo pravilno zatrjevano in posledično tudi ni dokazano, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati preostanek dolgovane kupnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

9Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker višje sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora povrniti njene pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Višje sodišče je pritožbene stroške tožeče stranke odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife – OT in ji priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo, 2% za materialne stroške, 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 279,99 EUR. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

¹ Prim. odločbe VSL II Cp 1717/2001 z dne 21. 8. 2002, VSL II Cp 76/2017 z dne 17. 5. 2017, VSL I Cp 989/2018 z dne 5. 12. 2018, VSL I Cp 204/2019 z dne 24. 4. 2019.