VSM Sklep III Cp 658/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v prvem odstavku točke I.II. izreka) potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo med udeležencema postopka (točka I.I. izreka), nasprotnemu udeležencu naložilo plačevanje preživnine za mld. A. A., v mesečnem znesku 300,00 EUR od 31. 3. 2022 dalje (točka I.II. izreka), v presežku pa zavrnilo predlog za plačevanje preživnine (točka I.III. izreka), ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do 18. 4. 2023 že delno plačal preživnino (točka I.IV. izreka), nasprotnemu udeležencu naložilo, da je razliko med že plačanimi zneski preživnine in v I.¹ točki izreka določenimi zneski preživnine dolžan plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa (točka I.V. izreka) in odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (točka I.VI. izreka). V nadaljevanju (točka II. izreka) je še ugotovilo, da sta udeleženca sklenila sodno poravnavo, s katero se mld. A. A. zaupa v varstvo in vzgojo predlagateljici, stiki z nasprotnim udeležencem pa potekajo vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 16.00 ure, med tednom vsak torek in četrtek med 16.30 in 19.30 uro, en teden strnjeno med poletnimi počitnicami v juliju ali v avgustu ter dodatne strnjene dneve v skladu z dogovorom med staršema, polovico praznikov in polovico počitnic.

2Zoper prvi odstavek točke I.II. izreka izpodbijanega sklepa, v katerem je določena preživnina, vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da mesečno preživnino iz 300,00 EUR zniža na 200,00 EUR, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Bistvo pritožbene graje je, da so očetove preživninske zmožnosti previsoko ocenjene, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da prejema osebni dohodek v višini približno 2.000,00 EUR mesečno v Avstriji, poleg tega pa tudi dodatek za letni dopust in božičnico kot 13. plačo, kar je pa zmotno, saj prejema osebni dohodek približno 2.000,00 EUR mesečno, v kar je že vštet dodatek za letni dopust in božičnica kot 13. plača. Poleg tega bi sodišče prve stopnje od mesečnega osebnega dohodka moralo odšteti tudi strošek prihoda na delo, ki ga je obračunal v višini 462,00 EUR mesečno, pa tudi stroške prehrane, saj so stroški prevoza in in prehrane v skladu z avstrijsko zakonodajo že zajeti v izplačilu plače in se ne izplačujejo dodatno. Glede na to, da sodišče pri višini prejemkov predlagateljice ni upoštevalo niti njenih potnih stroškov niti stroškov prehrane na delo, je oba udeleženca neenakopravno obravnavalo. Nadalje graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo otroškega dodatka v višini 120,00 EUR mesečno, ki bi ga predlagateljica lahko uveljavljala v Republiki Avstriji. Nadalje očita sodišču prve stopnje, da potreb otroka ni pravilno ocenilo, ker ni upoštevalo deleža časa, ki ga otrok preživlja na stikih pri očetu, v tem času pa tudi očetu nastajajo stroški prehrane, higiene, plenic in oblačil, ki jih predlagateljica ne daje zraven na stik. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev s stroškovno posledico.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev postopka.² Izpodbijani sklep je razumljiv in ima razloge o odločilnih dejstvih ter se ga dá preizkusiti. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, delno pa je zmotno uporabilo materialno pravo, vendar to na pritožbeni uspeh ni vplivalo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7Materialnopravno podlago za določitev preživnine predstavljajo določbe Družinskega zakonika (DZ). V skladu z določbo prvega odstavka 183. člena DZ morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (189. člen DZ). Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja (prvi odstavek 190. člena DZ). V skladu z drugim odstavkom istega člena mora preživnina zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka bivša zakonca, ki starša mld. A. A. Otrok je na podlagi sodne poravnave zaupan v varstvo in vzgojo materi (predlagateljici), stiki z očetom (nasprotnim udeležencem) pa potekajo vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure do nedelje do 16.00 ure, med tednom vsak torek in četrtek med 16.30 in 19.30 uro, en teden strnjeno med poletnimi počitnicami v juliju ali v avgustu ter dodatne strnjene dneve v skladu z dogovorom med staršema, polovico praznikov in polovico počitnic. Potrebe otroka znašajo približno 750,00 EUR mesečno, prihodki predlagateljice približno 1.700,00 EUR mesečno, prihodki nasprotnega udeleženca pa približno 2.000,00 EUR mesečno, s tem da le-ta pri delodajalcu v Avstriji prejeme tudi dodatek za letni dopust in božičnico kot 13. plačo. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje določilo višino mesečne preživnine v znesku 300,00 EUR.

9Neutemeljena je pritožbena graja nasprotnega udeleženca, da prejema osebni dohodek v znesku približno 2.000,00 EUR mesečno, v kar je že vštet dodatek za letni dopust in božičnica kot 13. plača. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec na naroku 18. 4. 2023, ko je bil zaslišan kot stranka, sam izpovedal, da prejema na delu v Avstriji mesečni osebni dohodek v višini približno 2.000,00 EUR neto, poleg tega pa zraven tudi dodatek za letni dopust in božičnico kot 13. plačo (l. št. 122 sodnega spisa), to izpovedbo pa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju plačilnih list, ki jih je v vpis vložil nasprotni udeleženec (priloga B21), pravilno štelo za dokazano, kot izhaja iz 27. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

10Pritožbena graja, da potrebe otroka niso pravilno ugotovljene, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo časa, ki ga otrok med stiki preživi pri nasprotnem udeležencu, je prav tako neutemeljena. Kot izhaja iz 34. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, je namreč sodišče prve stopnje pri odmeri preživnine upoštevalo, da bo mld. A. A. pri očetu preživel vsak drugi vikend od sobote do nedelje in med tednom vsak torek in četrtek, in da bo takrat za prehrano in higienske pripomočke poskrbel nasprotni udeleženec.

11Pritrditi pa je pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo od mesečnih prejemkov predlagatelja odšteti stroške, povezane s prevozom na delo in s prehrano na delu. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da glede na to, da sodišče prve stopnje teh prejemkov ni upoštevalo pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti predlagateljice, jih ne bi smelo upoštevati niti pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (načelo enakega obravnavanja strank). Tudi v skladu s stališči sodne prakse se pri odmeri preživnine k prihodkom staršev ne všteva niti regres za prevoz na delo niti regres za prehrano na delu.³ Glede na to, da je nasprotni udeleženec zaposlen v Avstriji, in glede na to, da je avstrijska ureditev povrnitve potnih stroškov in stroškov za prehrano na delu drugačna od slovenske, ker so v Avstriji ti stroški že zajeti v plačilu za delo (plači) in se ne izplačujejo posebej (kot v Sloveniji), bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega udeleženca navedene stroške (ki jih nasprotni udeleženec v pritožbi ocenjuje na skupno 630,00 EUR mesečno) odšteti od mesečnega zneska plače njegove v višini 2.000,00 EUR.

12Vendar ta okoliščina na uspeh s pritožbo ne vpliva. Sodišče druge stopnje pritrjuje argumentom predlagateljice v odgovoru na pritožbo, da tudi če od zneska plače nasprotnega udeleženca v višini 2.000,00 EUR mesečno odštejemo znesek za potne stroške in za malico v višini 630,00 EUR, kolikor zatrjuje nasprotni udeleženec v pritožbi, je treba pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti nasprotnega predlagatelja upoštevati tudi dodatek za letni dopust in božičnico kot 13. plačo, ki na letni ravni zneseta približno 4.000,00 EUR oziroma oziroma približno 333,00 EUR na mesečni ravni, kar pomeni, da predlagatelj v povprečju prejme za približno 1.700,00 EUR prihodkov, ki so pravno upoštevni pri določanju preživnine. To pa je približno isti znesek mesečnih prihodkov, kot jih prejema predlagateljica. To pomeni, da so pridobitne zmožnosti obeh udeležencev postopka približno enake. Upoštevaje navedeno, upoštevaje, da je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu naloženo kritje zgolj 37 % do 40 % potreb mld. A. A. (32. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), upoštevaje, da je mld. A. A. zaupan v varstvo in vzgojo materi, na kateri je večje breme skrbi za mld. otroka,⁴ in upoštevaje, da je sodišče prve stopnje pri odmeri preživnine ustrezno upoštevalo tudi stroške, ki jih ima nasprotni udeleženec v času, ko je mld. A. A. pri njem na stiku (glej 34. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa),⁵ se izkažejo za neutemeljena pritožbena izvajanja, da bi moral nasprotni udeleženec plačevati preživnino v nižjem znesku. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje bi lahko določilo preživnino celo v višjem znesku. Vendar se je v predmetni zadevi na odločitev pritožil zgolj nasprotni udeleženec, zato na podlagi s 359. člena ZPP, ki določa, da sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona,⁶ pritožbeno sodišče nima pooblastil za spremembo izpodbijanega sklepa.

13Pritožbena izvajanja glede otroškega dodatka niso pravno pomembna, saj se skladu z ustaljeno sodno prakso otroški dodatek ne upošteva pri ugotavljanju pridobitnih zmožnosti staršev.⁷

14Pritožbene navedbe, da bi lahko predlagateljica z dodatnimi deli kot zdravnica zaslužila več, se glede na dejstvo, da je na materi večje breme skrbi za mld. otroka, saj je zaupan v vzgojo in varstvo njej, izkažejo kot življenjsko nesprejemljiva.

15Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (v prvem odstavku točke I.II. izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16O pritožbenih stroških predlagateljice je sodišče odločilo na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku. Glede na to, da je preživninska obveznost določena v korist otrok, je pritožbeno sodišče ocenilo, da je primerno, da predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške. Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

¹ Pravilno bi se moralo glasiti v „II. točki izreka“.
² Nasprotni udeleženec v pritožbi ne konkretizira pritožbeno uveljavljanih kršitev postopka, zato se pritožbeno sodišče o njih ne more opredeliti.
³ VSL sklep I Cp 2773/2012 z dne 24. 12. 2012.
⁴ V skladu s sodno prakso (glej npr. VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018) in pravno teorijo (Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Uradni list RS, Ljubljana 2019, str. 638) mora sodišče pri porazdelitvi preživnine med oba starša upoštevati tudi okoliščino, na katerega od staršev odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka, kar pomeni, da ga je treba finančno ovrednotiti in mora biti na tem staršu manjše breme skrbi za preživljanje otroka.
⁵ V skladu s stališči sodne prakse se pri odmeri preživnine upošteva tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otroki v času, ko so le ti pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb (glej VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20. 8. 2021, VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 9. 8. 2022).
⁶ Pravila v družinskih postopkih namreč ne izključujejo načela prepovedi reformatio in peius iz 359. člena ZPP (VSL sodba in sklep IV Cp 946/2014 z dne 2. 4. 2014).
⁷ VSRS sodba II Ips 186/2014 z dne 25. 9. 2014.