VSL Sklep I Ip 1111/2023

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugotovi, da sta upnika A. A. in B. B., zaradi izpodbijanja terjatve zastavnega upnika C. C., v znesku 72.000,00 EUR, zavarovane s hipoteko pod ID omejitve 001, pri nepremičnini: zemljiška parcela ID znak: X, na Okrožno sodišče v Krškem vložila tožbo (I. točka izreka sklepa) in da se predlog zastavnega upnika C. C. za izdajo odloženega sklepa o poplačilu zavrne in se sklep o poplačilu odloži do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku (II. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje zastavni upnik. Uvodoma izpostavlja, da je ugotovitev sodišča v točki I. izreka zmotna, saj upnika nista izpolnila zahteve po sklepu o napotitvi z dne 22. 11. 2022. Tožbe zaradi izpodbijanja terjatve zastavnega upnika C. C., ki je v izreku sklepa natančno opredeljena, v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa nista vložila. Zato je tako ugotovljeno dejansko stanje popolnoma napačno. Sodišče je sicer v točki 2. obrazložitve izpodbijanega sklepa navedlo, da naj bi upnika z vlogo z dne 5. 12. 2022 sodišče obvestila, da sta že dne 20. 5. 2022 pri Okrožnem sodišču v Krškem vložila tožbo na neobstoj terjatve zastavnega upnika do dolžnic za glavnico 72.000,00 EUR s pripadki ter s tem povezano hipoteko ID 001 ter, da se pravda vodi pod opr. št. P 42/2022. Vendar pa upnika s tem obvestilom z dne 5. 12. 2022 nista zadostila napotilu iz sklepa z dne 22. 11. 2022. Kljub sklicevanju upnikov na že visečo pravdo, bi tožbo vsekakor morala vložiti. V kolikor pa sta smatrala, da sta svojo obveznost po napotitvenem sklepu že izpolnila, bi morala to uveljavljati najkasneje z vložitvijo pritožbe zoper zadevni napotitveni sklep. Upnika nista izkoristila niti tega pravnega sredstva in sta ostala popolnoma pasivna in se tako dejansko strinjala s samo napotitvijo na pravdo. Roki, ki jih zakon predvideva za stranke, ne glede na to, ali je dolžina predpisana v zakonu ali je določitev dolžine prepuščena sodišču, so praviloma prekluzivni, sodni roki pa so podaljšljivi. Določba četrtega odstavka 202. člena ZIZ, ki predpisuje, da ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna, če se pravda ne začne v določenem roku, potrjuje stališče, da je rok prekluziven v zvezi z odložitvijo odločitve o poplačilu iz kupnine tistih upnikov, katerih terjatve so sporne. Zastavni upnik izpodbija tudi navedbe sodišča, da pred tukajšnjim sodiščem teče postopek na dodatno sredstvo izvršbe, ki ni samostojni postopek in je odvisen od teka osnovnega izvršilnega postopka v Sevnici. V kolikor bi namreč bili ti vzporedni izvršilni postopki dejansko povezani med sabo, potem sodišče napotitvenega sklepa z dne 22. 11. 2022 ne bi smelo izdati. Tožba, ki sta jo upnika vložila že dne 20. 5. 2022, torej v okviru tega predmetnega izvršilnega postopka ni relevantna. Napotitveni sklep izvršilnega sodišča namreč predstavlja procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena. Vložitev tožbe brez napotitvenega sklepa torej ni dovoljena, saj se ugotovitveni interes oziroma pravna korist lahko izkaže izključno s takšnim sklepom. Z vložitvijo tožbe še pred izdajo napotitvenega sklepa, kot to zatrjujeta upnika, pa napotilu sodišča po sklepu z dne 22. 11. 2022 nista zadostila. Tako gledano je njun interes lahko le dejanski, ne pa tudi pravni. Pravno varstvo v zadevnem primeru tako ni varovalo samo upnika ampak tudi zastavnega upnika. Slednji je upravičeno verjel, da je sklep pravnomočen, napotilo iz njega pa je potrebno uresničiti. Ker upnika nista sprožila tožbe, mu slednje zagotavlja, da mora biti poplačan v zadevnem postopku, saj je sam ravnal popolnoma ustrezno in v skladu s pravnimi normami in normativi ter pravočasno, kar pa za upnika ne moremo trditi. Napotitveni sklep je postal pravnomočen in kot tak veže izvršilno sodišče. V posledici navedenega je torej sodišče s tem, ko ni sledilo predlogu zastavnega upnika za izdajo sklepa o poplačilu in je predlog zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožba zoper izpodbijani sklep utemeljena. Priglaša pritožbene stroške.

3Na pritožbo sta odgovorila upnika po poobalščencu, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

6V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 22. 11. 2022 odločilo, da sta upnika dolžna v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa, vložiti tožbo zaradi izpodbijanja terjatve zastavnega upnika, sicer bo sodišče ravnalo kot da terjatev zastavnega upnika ni sporna. V izpodbijanem sklepu pa je ugotovilo, da je prišlo do situacije, ko je bila tožba vložena še pred izdajo napotitvenega sklepa z dne 22. 11. 2022, ker so se nepremičnine v osnovnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Sevnici prodale prej kot nepremičnina v predmetni zadevi, vendar pa sta upnika pravni interes za vložitev takšne tožbe pridobila že v osnovnem postopku in sta že v tožbi z dne 20. 5. 2022 izpodbijala sporno terjatev zastavnega upnika do dolžnice na nepremičnini: zemljiška parcela ID znak: X. V obravnavanem primeru namreč osnovni izvršilni postopek teče pred Okrajnim sodiščem v Sevnici. Izvršilni postopek na dodatno sredstvo izvršbe, je sicer ločeno voden postopek, vendar pa ne predstavlja samostojnega postopka in je del osnovnega postopka izvršbe, razen sredstva in predmeta izvršbe. V posledici navedenega sodišče tudi ni sledilo predlogu zastavnega upnika za izdajo sklepa o poplačilu in je predlog zavrnilo ter odločilo, da se sklep o poplačilu odloži do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, deloma iz drugih materialnopravnih razlogov.

7V skladu s prvim odstavkom 202. člena ZIZ sodišče tistega, ki izpodbija terjatev, napoti naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev, sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju. Tožeča stranka ima tako na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča v skladu z 201. členom ZIZ podlago za izpodbijanje terjatve, in sicer uveljavlja lahko zahtevek, da je terjatev brez pravnega učinka v relativnem razmerju (260. člen OZ), in to samo toliko, kolikor to vpliva na njeno poplačilo (tako sklep VSC sodba Cpg 257/2016).

8Tožba po 202. členu ZIZ v zvezi z 260. členom OZ je oblikovalna in ne ugotovitvena, zato že iz tega razloga ne drži, da brez predhodnega sklepa o napotitvi na pravdo v tej izvršilni zadevi (ki sicer glede oprave izvršbe teče glede druge nepremičnine, kot postopek v Sevnci) upnika kot tožnika nista mogla vložiti citirane tožbe (glej dr. Aleš Galič, Pravdni postopek s komentarjem, GV Založba 2006, stran 119, komentar k 179. členu ZPP, prim. VSL sodba II Cp 4008/2008). Paulijanska tožba mora namreč vsebovati oblikovalni zahtevek, iz katerega je razvidno, v zvezi s poplačilom katere terjatve je dolžnikovo pravno dejanje brez učinka v razmerju do upnika (tako VSRS sodba II Ips 84/2015).

9Res je bil upnikoma sicer z napotitvenim sklepom določen rok za vložitev tožbe, a je tak rok določen, da se postopek izvršbe po nepotrebnem ne podaljšuje, saj sodišče, če se pravda začne, za sporno terjatev odloži poplačilo. Znesek, ki bi bil namenjen za poplačilo teh terjatev, namreč ostane nerazdeljen in ga za čas do odločitve v pravdi hrani sodišče (drugi in tretji odstavek 202. člena ZIZ).¹ Ker pa sta upnika ustrezno tožbo vložila že prej, pa določitev novega roka upnikoma res niti ni bila potrebna. O tem sta upnika s sporočilom, da pravda že teče, sodišče prve stopnje tudi ustrezno obvestila. Na vsebino napotitvenega sklepa upnika nista bila vezana (v zvezi s podobnim vprašanjem nevezanosti strank na napotitvene sklepe zapuščinskih sodišče je sodna praksa usklajena, prim. VSL Sklep II Cp 1625/2018), zato višje sodišče ocenjuje, da zoper njega tudi nista bila dolžna vložiti pritožbe. Zadostuje, da sta sodišče obvestila, da je bila tožba na neučinkovanje terjatve zastavnega upnika do dolžnic, in sicer glavnice v znesku 72.000,00 EUR s pripadki ter s tem povezano hipoteko ID 001 tudi na nepremičnini zemljiška parcela ID znak: X, že vložena, pri čemer se pravda vodi pod P 42/2022, teh dejstev pa zastavni upnik v pritožbi niti ne prereka.

10Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Zastavni upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnika sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ E-paket Izvršba s komentarjem ZIZ in urejeno sodno prakso, komentar 202. člena ZIZ, portal Tax-Fin-Lex.