UPRS Sklep II U 497/2019-14

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Tožeča stranka je naslovnemu sodišču 30. 10. 2019 posredovala priporočeno po pošti tožbo zoper uvodoma navedeni upravni akt, s katerim je bil zavržen predlog za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja št. 351-1217/2018-13(0307) z dne 18. 3. 2019 za rekonstrukcijo obstoječe trgovine in skladišča s spremembo namembnosti v prostore fitnes centra na zemljišču parc. št. 330/13, 330/11 in 330/10, vse k.o. A., investitorju B., d. o. o., ki so ga vložili stanovalci C. ulice 12, A., v nadaljevanju pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor zavrnjena njihova pritožba.

2Sodišče je tožbo poslalo toženki, ki je sodišču posredovala upravni spis.

3Sodišče je po prejemu upravnega spisa ugotovilo, da je tožba vložena prepozno.

4Skladno z določbo prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in s tem tudi preizkus njene pravočasnosti po uradni dolžnosti in paziti nanjo ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

5Za presojo pravočasnosti vložene tožbe, ki jo je skupaj vložilo devet tožnikov, za katere je mogoče spor rešiti le na enak način za vse, je sodišče upoštevalo datum vročitve upravnega akta zadnjemu od njih (196. in 197. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1).¹

6Drugostopenjska odločba Ministrstva za okolje in prostor je bila vročena vsakemu tožniku z osebno vročitvijo, in sicer (1.) 16. 9. 2019, (2.) 16. 9. 2019, (3.) 12. 9. 2019, (4.) 12. 9. 2019, (5.) 12. 9. 2019, (6.) 12. 9. 2019, (7.) 12. 9. 2019, (8.) 20. 9. 2019, kar vse je razvidno iz vročilnic, ki se nahajajo v predloženem upravnem spisu. Kot zadnjemu (9.) je bila odločba vročena I. I. 27. 9. 2019.

7Iz predloženih dokazil o vročitvi iz upravnega spisa izhaja, da je bilo devetemu tožniku I. I. 12. 9. 2019 v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, saj se tega dne poizkušana osebna vročitev po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) ni dala opraviti. Na obvestilu je izrecno navedeno opozorilo na posledice, da se v primeru, če naslovnik pisma ne prevzame v 15 dnevnem roku, po četrtem odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka². Ker pismo ni bilo dvignjeno v postavljenem roku, je bilo 30. 9. 2019 puščeno v tožnikovem hišnem predalčniku. Vendar fikcije vročitve ni mogoče povezovati s trenutkom, ko je bilo sodno pisanje po poteku roka za dvig na pošti puščeno v hišnem predalčniku. Fikcija vročitve namreč nastopi s pretekom zadnjega, 15. dne, odkar je bilo stranki puščeno obvestilo. Fikcija vročitve nastopi tudi na soboto, nedeljo, praznik, ki je dela prost dan, ali drug dela prost dan v RS, kar izhaja iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 14. 1. 2015.

8Tožbi je bila priložena kopija pisemske ovojnice z navedeno vsebino „odločba 35108-187/2019-2 k št. 351-784/2019(0309)“ in na kateri je navedeno, da je bil naslovnik I. I., C. ulica 12, A., o prispelem pismu obveščen 12. 9. 2019 in da mu je bilo pismo puščeno v hišnem predalčniku 30. 9. 2019. Ti podatki, ki jih je tožeča stranka predložila sodišču, so torej enaki podatkom o vročitvi, ki so v upravnem spisu.

9Tako je sodišče ugotovilo, da velja vročitev odločbe drugostopenjskega organa devetemu tožniku I. I. kot zadnjemu od vseh tožnikov za opravljeno 27. 9. 2019, torej z dnem izteka 15-dnevnega roka za osebni prevzem pisanja skladno s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Naslednjega dne, torej 28. 9. 2019, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu in se je iztekel v ponedeljek, 28. 10. 2019.

10Z datuma sprejemne štampiljke na tožbi in s poštne nalepke na ovojnici, v kateri je bila poslana tožba, je razvidno, da je tožeča stranka tožbo vložila 30. 10. 2019, saj jo je tega dne poslala sodišču s priporočeno poštno pošiljko. Iz navedenega izhaja, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je torej prepozna. Sodišče je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo s sklepom kot prepozno zavrglo.

11Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

¹ Če se iztečejo roki za določena pravdna dejanja za posamezne enotne sospornike ob različnem času, lahko opravi vsak sospornik to pravdno dejanje vse do takrat, dokler še teče rok za katerega koli izmed njih (197. člen ZPP).
² Tretji odstavek 87. člena ZUP določa: Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Četrti odstavek 87. člena ZUP določa: Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja.