VSC Sklep II Kp 11301/2022

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju odvetniku A. A. priznalo nagrado in potrebne izdatke, ki skupaj z 22 % DDV znašajo 5.923,26 EUR. V presežku je zahtevek zavrnilo kot neutemeljen (točka I izreka). Odločilo je še o izvedbenih vidikih izplačila priznanega zneska (točka II).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil odvetnik, kot je uvodoma navedel, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da prizna odvetniku, ki je postavljen kot zagovornik po uradni dolžnosti, plačilo za opravljeno delo v zneskih, določenih v Odvetniški tarifi (OT), v celoti, ne pa le v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Podredno je predlagal, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodniku posamezniku sodišča prve stopnje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik izpodbija razloge v točki 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da so bile vse odvetniške storitve, obravnavane v točki 4 obrazložitve, opravljene pred dnem 26. 4. 2023, ko se je pričel uporabljati spremenjeni peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki je izenačil plačilo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti oziroma v sklopu brezplačne pravne pomoči, s plačilom odvetnikov, angažiranih po pooblastilu. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je bil odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, do dne 26. 4. 2023 upravičen do plačila za delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Posledično je odvetniku priznalo nagrado v višini 6.500 točk, ne v višini 13.000 točk.

5Pritožbeno sodišče izpodbijane razloge sprejema kot pravilne, razumne in edine logične. Pri vprašanju uporabe zakona, torej petega odstavka 17. člena ZOdv, je ključen čas oprave določene odvetniške storitve, ne trenutek priglasitve stroškov oziroma vložitve stroškovnika. Drugačno stališče bi pomenilo neenako obravnavo odvetnikov, ki bi sicer opravili storitev na isti dan, vendar bi nekateri med njimi priglasili stroške pred 26. 4. 2023, drugi pa po tem datumu. Odvetnik, ki je svoje storitve opravil pred začetkom uporabe spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv, tudi ni mogel imeti pravno varovanega pričakovanja, da bo za delo prejel plačilo v višini, za katerega se v času storitve še ni uporabljala zakonska podlaga. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča edina sprejemljiva razlaga, da se izenačitev plačila za odvetniške storitve uporablja za storitve, ki so bile izvedene od presečnega datuma 26. 4. 2023 dalje, ne glede na čas vložitve stroškovnika.

6Iz navedenih razlogov pritožnik s podajanjem nasprotnega stališča ne more imeti uspeha. V potrditev svojih trditev pritožbi prilaga neobvezujoče pravno mnenje Direktorata za organizacijsko zakonodajo in pravosodno upravo Ministrstva za pravosodje z dne 21. 12. 2022, elektronsko sporočilo odvetnika B. B. z dne 16. 1. 2023 in sklep Okrožnega sodišča na Ptuju Bpp 573/2021 z dne 17. 5. 2023. V zvezi s tem pritožbeno sodišče odgovarja, da ni vezano na stališča drugih (prvostopenjskih) sodišč, s katerimi ne soglaša, še manj pa na neobvezna mnenja Ministrstva za pravosodje ali celo na stališča v interni odvetniški korespondenci.

7Ker sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ne zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejanskega stanja niti zmotno uporabilo materialnega prava, je sodišče druge stopnje, tj. ob izostanku uradno preizkušanih kršitev (peti odstavek 402. člena ZKP), pritožbo zoper pravilen in zakonit sklep zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).