VSL Sodba I Cp 712/2023

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., II., III. in V. točka izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da darilna pogodba z dne 1. 3. 2019, sklenjena med prvo toženko kot darovalko in drugim tožencem kot obdarjencem, za nepremičnino ID znak parcela 0000 107/7 do 1/2 nima učinka (I. točka izreka). Prodajno pogodbo za prej navedeno nepremičnino do 1/2 je razveljavilo (II. točka izreka), prvi toženki pa naložilo, da zaradi uresničitve zakonske predkupne pravice tožnici proda svoj solastniški delež do 1/2 na prej navedeni nepremičnini za kupnino v višini 2.000 EUR (III. točka izreka). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (IV. točka izreka) in stroške postopka naložilo tožencema.

2Drugi toženec odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. V njej uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi oziroma spremeni. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Oporeka ugotovitvi sodišča, da ni bil dobroveren. Izpostavlja svojo starost in nepoznavanje pravnih pravil. Priznava, da je vedel za tožničino predkupno pravico. Prva toženka ga je v začetku leta 2019 obvestila, da je tožnici najmanj trikrat ponudila svoj delež v prodajo, za nakup pa tožnica ni bila zainteresirana. Sodišču očita, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Obstaja nasprotje med tem, kar sta glede poskusa prenosa lastninske pravice na tožnico v odgovoru na tožbo izpovedala toženca, in razlogi za odločitev, ki jih je navedlo sodišče. Opozarja, da je izkazal ustrezno skrbnost pri sklepanju pravnega posla.

Pritožnik podaja nove navedbe; poudarja hude zdravstvene težave, starost 89 let, ima kronično astmo in je srčni bolnik, zato se narokov na sodišču ni udeleževal. O tem prilaga zdravstvena dokazila.

3Tožnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica in prva toženka sta bili solastnici nepremičnine ID znak parcela 0000 107/7, vsaka do 1/2. Prva toženka je svoj delež z darilno pogodbo prenesla na drugega toženca. Tožnica trdi, da je darilna pogodba navidezna; prikriva prodajno pogodbo, saj je drugi toženec prvi toženki za sporno nepremičnino plačal 2.000 EUR.

6Prvo sodišče je tožbenim zahtevkom tožnice v pretežnem delu ugodilo. Za svojo odločitev je navedlo prepričljive in izčrpne razloge. Ugotovilo je, da je bila darilna pogodba le navidezna in je prikrivala prodajno pogodbo. Temu pritožba konkretizirano niti ne ugovarja.

7Tožnica ima na sporni nepremičnini zakonito predkupno pravico na podlagi določbe tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Zato materialnopravno izhodišče sprejete odločitve predstavlja določba 512. člena OZ. Ta podeljuje predkupnemu upravičencu pravico, da lahko v šestih mesecih, šteto od dne, ko je izvedel za prodajno pogodbo, zahteva njeno razveljavitev in pod enakimi pogoji prodajo njemu, če je prodajalec stvar prodal in prenesel lastnino na tretjega, ne da bi o tem predkupnega upravičenca obvestil, in če je bila tretjemu znana ali mu ni mogla ostati neznana predkupna pravica upravičenca.

8Sodišče prve stopnje je izhajalo iz naslednjega dejstvenega substrata:

- prva toženka pred prodajo nepremičnine drugemu tožencu tožnice ni obvestila;

- drugi toženec je vedel za tožničino predkupno pravico.

9Te ugotovitve utemeljujejo zaključek prvega sodišča o kršitvi tožničine predkupne pravice. Prvo sodišče je vprašanje dobrovernosti drugega toženca prepričljivo pojasnilo. S tožnico sta soseda, zato bi lahko kot skrben kupec brez težav preveril vse okoliščine v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice. Prva tožnica je zanikala njegove navedbe, da je tožnici najmanj trikrat ponudila svoj delež v prodajo, pa tožnica ni pokazala interesa.

10Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Očitek "protispisnosti" je na mestu le takrat, kadar je podano nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin¹. Gre za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, ko sodišče v razloge sodbe povzame drugačno vsebino od tiste, ki jo ima v resnici. Takšna kršitev ni podana. Nasprotno, prva toženka v odgovoru na tožbo ni trdila, da je tožnici sporno nepremičnino ponudila v prodajo. Na naroku 11. 10. 2023 je celo zanikala navedbe drugega toženca, da jo je ponudila tožnici v prodajo. V vlogi z dne 26. 10. 2022 pa je priznala, da ji je drugi toženec nepremičnino plačal v znesku 2.000 EUR.

11Prvo sodišče v 29. točki obrazložitve in nadaljnjih ni povzemalo vsebine listin (odgovorov na tožbo), ampak je napravilo celovito dokazno presojo. Ta je izvedena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP; je logična in življenjsko prepričljiva, zato pritožbeno sodišče vanjo ne dvomi.

12Pritožnik sme v pritožbi v skladu z določbo 337. člena ZPP navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 286. člena tega zakona. Tem kriterijem pritožnikove nove navedbe in dokazi ne zadostijo. Drugi toženec ni pojasnil razlogov, ki so mu preprečevali predložitev zdravstvenih izvidov do konca glavne obravnave. Vsi se namreč nanašajo na čas pred zadnjo glavno obravnavo. Te se je drugi toženec udeležil. Bil je zaslišan, vendar v izpovedbi zdravstvenih težav ni izpostavljal. Pritožnik tudi ni star 89 let, kot trdi v pritožbi. V času vložitve pritožbe je bil deset let mlajši. Zdravstveni izvidi, ki jih je predložil, pa se nanašajo na obdobje po sklenitvi sporne prodajne pogodbe, zato na sprejeto odločitev nimajo nobenega vpliva.

13Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu (I., II., III. in V. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Tožničin odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela z njim, nosi sama (prvi odstavek 155. člena v povezavi s 165. členom ZPP).

¹ Primerjaj sodbo in sklep II Ips 302/2006.