VSL Sklep IV Cp 1516/2023

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se 1. točka začasne odredbe pravilno glasi:

"1. Režim stikov mld. hčerk A. A., roj. ... 2012, in B. A., roj. ... 2016, z očetom C. A., roj. ..., bo začasno potekal vsako drugo soboto in nedeljo, vsakič od jutra do večera (od 9.00 do 19.00 ure), oče hčerki prevzame na domu matere in ju tja tudi vrne. Stiki potekajo tudi enkrat med tednom popoldan, ko oče po službi hčerki prevzame na domu matere in ju tja vrne do najkasneje 20.00 ure, pri čemer se starša dogovorita o dnevu izvajanja tega stika. V času poletnih počitnic oče s hčerkama preživi po deset dni v mesecu juliju 2023 in po deset dni v mesecu avgustu 2023, pri čemer je v primeru, da deklici ne bi želeli prenočiti pri njemu, dolžan deklici odpeljati na dom matere."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo (točka I izreka), po kateri stiki mld. hčerk udeležencev z nasprotnim udeležencem začasno potekajo vsako drugo soboto od jutra do večera (od cca. 9.00 do cca. 19.00 ure), ko oče hčerki prevzame na domu matere in ju tja tudi vrne. Na željo hčerk in po dogovoru staršev lahko stiki potekajo tudi vsako drugo nedeljo od jutra do večera (od cca. 9.00 do cca. 19.00 ure), ko oče hčerki prevzame na domu matere in ju tja tudi vrne. Stiki lahko potekajo tudi enkrat med tednom popoldan, ko oče po službi hčerki prevzame na domu matere in ju tja vrne do najkasneje 20.00 ure, pri čemer se starša dogovorita o dnevu izvajanja tega stika. V času poletnih počitnic lhčerkama preživi po deset dni v mesecu juliju 2023 in po deset dni v mesecu avgustu 2023, pri čemer je v primeru, da deklici ne bi želeli prenočiti pri njemu, dolžan deklici odpeljati na dom matere (1. točka). Za primer kršitve začne odredbe je sodišče kršitelju izreklo denarno kazen v višini 300 EUR, ki jo bo izterjalo po uradni dolžnosti, hkrati pa v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo, višjo kazen, za primer, če bo kršitelj ponovno ravnal v nasprotju z obveznostjo iz začasne odredbe (2. točka). Začasna odredba velja od dneva izdaje in traja do drugačne odločitve sodišča, pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži izvršitve (3. in 4. točka). Hkrati je sodišče po uradni dolžnosti uvedlo postopek spremembe sodne poravnave z dne 24. 5.2022 v delu, ki se nanaša na stike mld. hčerk z očetom (točka II izreka).

2Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki izpodbija vse točke sklepa iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila v predmetni zadevi kršena pravica udeležencev do sojenja v razumnem roku, saj sodišče postopek vodi nerazumno dolgo. Kljub temu, da deklici nista ogroženi, ponovno izdaja zgolj začasno odločitev. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi s stroškovno posledico.

Sodišče je izdalo začasno odredbo v zvezi s stiki, ki je povsem nedoločna in podrobnosti njenega izvrševanja prepušča udeležencema. Če bi bila starša zmožna dogovarjanja, ki jima ga sodišče nalaga, začasna odredba ne bi bila potrebna. Glede na nedoločen, nekonkretiziran in nejasen izrek sklepa je onemogočena tudi njegova izvršljivost in bo sklep lahko zgolj vir dodatnih konfliktov med udeležencema.

Razlogi za izdajo predmetne začasne odredbe niso podani. Sodišče prve stopnje se sklicuje na težave deklic s prespanjem, ki pa ob izdaji izpodbijane začasne odredbe niso nič bolj izrazite, kot so bile pred sklenitvijo delne sodne poravnave z dne 24. 5. 2022 oziroma še prej. Obrazložitev sodišča, ki jo podaja v zvezi z izdajo začasne odredbe, si je v nasprotju. Sodišče poudarja, da sta oba starša zatrjevala, da stiki dobro potekajo, hkrati pa izpostavlja veliko problemov glede stikov. Očitno lahko ureditev, nastala z izpodbijanim sklepom, traja leta, zato bo prišlo do hude odtujitve mld. hčerk od očeta. Predhodna ureditev je bila plod soglasja med staršema. Predlagateljica ni podala predloga za izdajo nove začasne odredbe. Iz izvedeniškega mnenja ni razvidna ogroženost mld. otrok, ki bi terjala takojšnje posredovanje sodišča in izdajo izpodbijane začasne odredbe. Sodišče je spregledalo, da težave mld. deklic niso nujno posledica do sedaj izvrševanih stikov, saj zadnjih nekaj mesecev deklici stikov z očetom praktično nista imeli. Težave deklic, kot so anksioznost in nočna inkontinenca nujno izvirajo od drugod, kar zanika njuno ogroženost. Protispisen je zaključek sodišča, da naj bi oče kategorično zavrnil, da bi sprejel strokovna stališča in mnenje izvedenke. Nasprotni udeleženec meni, da ni v korist otrok, da se ga sili v še eno sodno poravnavo.

Z začasnimi odredbami se v družinskopravnih zadevah urejajo le izjemni položaji, ko je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Tega ni zatrjeval nobeden od staršev. Otroka nista ogrožena in ne gre za izjemni položaj. Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba starša imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka. Četudi je izvedenka ugotovila, da so materine starševske kapacitete nekoliko boljše, pravni standard ogroženosti otrok ni napolnjen. Nočni stiki otrok z nerezidenčnim staršem so zelo pomembni za pristen medsebojni odnos in stiki s prenočevanjem otrok ne ogrožajo. Z izpodbijano začasno odredbo je sodišče grobo prekršilo pravico nasprotnega udeleženca do stikov z otrokoma. Mld. deklici še nista zmožni samostojno, svobodno in neodvisno izoblikovati mnenja o tem, ali jima je prenočevanje pri enem od staršev v korist ali ne. Gre tudi za vprašanje ustavno zagotovljenih pravic nasprotnega udeleženca kot starša mladoletnih otrok. Osnovno vodilo bi morala biti otrokova dolgoročna korist.

Sodišče se v obrazložitvi sklicuje na izvedensko mnenje, vendar pomanjkljivo. Izpostavilo je zgolj manjke očeta, spregledalo pa ugotovitve izvedenke, da ima predlagateljica potrebo po prikazovanju sebe v pozitivni luči ter druge ugotovitve izvedenke glede predlagateljice. Sodišče ni upoštevalo stališča izvedenke, da deklici ne zavračata absolutno nočitev in sta pripravljeni na kompromis. Kljub temu, da je izvedenka izpostavila primeren časovni okvir, sodišče tega ni upoštevalo. Izvedenka je podala stališče, da si deklici želita na dopustovanje z očetom, dopustovanje splošno znano pomeni, da zapustnik zapusti kraj bivanja in določeno število dni biva nekje drugje, tega sodišče ni upoštevalo. Izpodbijani sklep dopustovanja ne omogoča, saj nasprotnega udeleženca omejuje na način, da mu nalaga deklici vsakodnevno odpeljati na dom matere, če ne bi želeli prenočiti pri njemu. Izvedenka je izpostavila tudi, da če bi se deklici počutili dobro, bi ju bilo fino vzpodbuditi, da prespita vsaj eno noč, da se sklene nek kompromis, česar sodišče ni upoštevalo.

Navedbe v izpodbijanem sklepu so torej protispisne, ne upoštevajo izvedenskega mnenja in je obrazložitev izostala. V sklepu ni razlogov o odločilnih dejstvih in je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nasprotnemu udeležencu to odreka tudi uresničitev pravice do pritožbe. Navedbe sodišča na naroku, da nima zadostnega strokovnega znanja, o tem, kakšne so starševske kapacitete, predvsem očeta, so protispisne, saj iz izvedenskega mnenja izhaja, da so starševske kapacitete obeh staršev načeloma ustrezne.

Kljub drugačni predhodni ureditvi je sodišče v začasni odredbi vse breme voženj naložilo zgolj nasprotnemu udeležencu. Mnenje izvedenke, da dosedanje mesto predaje dehumanizira otroka, ni razlog, da se vsa obveznost in breme voženj naloži zgolj enemu od staršev. Tudi sodna praksa se je večkrat opredelila do tega, da mora biti enakopravnost obeh staršev v odnosu do otrok izkazana tudi pri izvajanju stikov.

Odločitev sodišča, ki je po uradni dolžnosti uvedlo postopek spremembe sodne poravnave, v delu, ki se nanaša na stike z mld. hčerkama, je preuranjena in neutemeljena. Do primernosti stikov, določenih v delni sodni poravnavi, se izvedenka namreč konkretizirano ni niti opredelila. Sodišče utemeljuje, da naj bi postopek po uradni dolžnosti začelo, ker dogovorjen režim stikov otrokoma ni bil v korist. Glede na pojasnjen obseg stikov, ki se je izvršil od januarja 2023 dalje, je obrazložitev sodišča nerazumljiva. Predhodna, med staršema dogovorjena ureditev stikov, se od januarja 2023 ni več redno izvrševala, zato ni jasno, kako naj bi stiki, ki se večji del niso izvrševali, deklicama povzročali stisko in ju ogrožali. Od januarja dalje so bili po navedbah očeta izvršeni zgolj štirje stiki, sodišče se do tega ne opredeljuje. Niti izvedenka niti sodišče pa nista podala konkretne kritike v zvezi z načinom izvrševanja stikov s strani nasprotnega udeleženca, deklici imata očeta radi in radi preživljata čas z njim.

Denarna kazen v višini 300 EUR je pretirana in neprimerna glede na nedoločno vsebino izreka začasne odredbe. V predmetnem primeru tudi ni jasno, ali sta dolžnika oba udeleženca ali zgolj eden od njiju. Predlagateljica je dolžna dopustiti stike v obsegu, ki ga je ohlapno definiralo sodišče, nasprotni udeleženec pa stikov ni dolžan izvrševati. Zanj bi torej denarna kazen prišla v poštev le, če bi stike izvrševal tudi izven sicer nedoločno določenega obseg stikov. Denarna kazen bi prišla v poštev tudi, če predlagateljica ne bi dopustila s strani sodišča določenih stikov.

3Predlagateljica v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V skladu s 161. členom Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Za varstvo koristi otrok, sme izdati sodišče vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče otroka zavarovati.

6Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu s pomočjo izvedenke ugotovilo, da sta ob (z delno sodno poravnavo) dogovorjenem režimu stikov mld. hčerki udeležencev ogroženi in drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene. Ugotovilo je, da deklici izražata naklonjenost do očeta, ga imata radi in si želita preživljati čas z njim. Nadaljnji stiki deklet z očetom so izredno zaželeni in potrebni z vidika otrokovih potreb, na kar torej nasprotni udeleženec utemeljeno opozarja. Vendar pa je sodišče ugotovilo tudi, da glede na to, da se pri A. A. stiska stopnjuje in se kažejo že znaki anksioznosti, ki se lahko stopnjujejo, starša pa nista nič blizu tega, da bi vzpostavila bolj prijateljske odnose, izvedenka svetuje, da se vsaj začasno spanja pri očetu prekinejo. To pa zato, da se A. A. razbremeni čustvene stiske, saj o odhodu k očetu premišljuje že nekaj dni prej, navaja strah in bolečino v trebuhu, kar predstavlja znake anksioznosti, ne čuti, da bi oče razumel in čutil njeno stisko. Težko spi sama, kar ni zgolj odraz navajenosti, da z B. A. spita skupaj, pač pa tudi odraz čustvene teže, ki jo deklici nosita ob visoko konfliktni ločitvi. B. A. sicer izraža manjšo stisko, ko spi v svoji postelji pri očetu, vendar pa čuti pripadnost A. A., ki ji nudi varnost, ko je od doma in hkrati čuti A. A. stisko. Ne gre pa tudi prezreti njene nočne inkontinence, ki je lahko tudi odraz ponotranjenja čustvene stiske.

7Glede na takšne ugotovitve so neutemeljene drugačne pritožbene navedbe, da ogroženost mladoletnih otrok iz izvedeniškega mnenja ne izhaja, ter navedbe, da anksioznost in nočna inkontinenca niso nujno posledica do sedaj izvrševanih stikov, glede na to, da zadnjih nekaj mesecev deklici stikov z očetom praktično nista imeli. Izvedenka je namreč osnovno izvedensko mnenje podala že pred tem, 29. 3. 2023.

8Neutemeljena je navedba, da razlogi za izdajo začasne odredbe niso podani, ker naj težave ne bi bile nič večje oziroma bolj izrazite kot pred sklenitvijo delne sodne poravnave z dne 24. 5. 2022, saj je podlaga za izdajo začasne odredbe v naknadno izdelanem izvedeniškem mnenju. Dejstvo, da predlagateljica ni podala predloga za izdajo nove začasne odredbe, ni odločilno, saj lahko sodišče začasno odredbo izda tudi po uradni dolžnosti. Prav tako ni odločilno, ali in kako je oče zavrnil, da bi sprejel strokovna stališča in mnenja izvedenke, ter ni soglašal, da bi podpisal še eno sodno poravnavo. Odločilno je namreč zgolj dejstvo, ali sta mladoletni hčerki udeležencev ogroženi.

9Drži, da se z začasnimi odredbami v družinskopravnih zadevah urejajo izjemni položaji, v katerih je otrok tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Takšna situacija pa je podana tudi v konkretnem primeru, ne glede na to, da trditve staršev niso bile podane, saj je sodišče to zaznalo ob zaslišanju udeležencev in začasno odredbo izdalo po dolžnosti. Utemeljena je tudi navedba, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema in oba starša pravico do stikov z otrokom in je za razvoj otroka koristno, da ima obsežne in pristne stike tudi s staršem, s katerim ne živi. Ne drži pa, da stiki s prenočevanjem otrok v ničemer ne ogrožajo. To lahko velja na splošno, v konkretnem primeru pa je izvedenka ugotovila drugače. Navedba o kršitvi pravic nasprotnega udeleženca tako ni utemeljena. Poleg tega sodišče odločitve ni utemeljilo na mnenju mld. deklic, ampak na izvedenskem mnenju, zato nasprotni udeleženec sklep neutemeljeno izpodbija tudi z navedbo, da mld. deklici pri svoji starosti še nista zmožni samostojno, svobodno in neodvisno izoblikovati svojega mnenja o tem, ali jima je prenočevanje pri enem od staršev v korist ali ne.

10Nasprotni udeleženec navaja, da se sodišče pomanjkljivo sklicuje na izvedensko mnenje, ker ne izpostavlja manjkov matere, vendar to za izdajo izpodbijane začasne odredbe, ki je bila potrebna, ker je sodišče ugotovilo, da sta deklici v času njene izdaje ogroženi pri očetu, ni odločilno.

11Utemeljena pa je pritožbena navedba, da sodišče ni ustrezno upoštevalo mnenja izvedenke v delu, ko je poudarila, da naj se prekinejo spanja pri očetu, nikakor pa ne stiki. Sodišče druge stopnje je zato sklep sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo tako, da stiki potekajo vsako drugo soboto in nedeljo od jutra do večera, vsakič od 9.00 do 19.00 ure, prav tako pa tudi enkrat med tednom popoldan. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu glede vsake druge nedelje in stikov med tednom navedlo, da ti le "lahko" potekajo, za to pa v izvedeniškem mnenju ni imelo podlage. V zvezi s tem je prav tako utemeljena pritožbena navedba, da tako določeni stiki niso bili dovolj določni in so bile podrobnosti preveč prepuščene udeležencema, onemogočena pa je bila tudi izvršljivost sklepa. S spremembo izpodbijanega sklepa je ta pomanjkljivost odpravljena.

12Neutemeljena pa je navedba, da sklep ni pravilen zato, ker sodišče ni določilo (krajšega) časovnega okvirja oz. trajanja začasne odredbe ni omejilo na krajši čas. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da bo CSD zaprosilo, da do konca avgusta 2023 opravi obiske na domu staršev, ko sta deklici pri njiju, in preveri aktualno situacijo. Jeseni pa bo ponovno preverjalo, ali se stiki lahko že razširijo, tako časovno kot s prespanjem hčerk pri očetu. Iz tega razloga je neutemeljen tudi očitek, da lahko ureditev, nastala z izpodbijanim sklepom, traja leta.

13Tudi glede dopustovanja deklic z nasprotnim udeležencem pritožbene navedbe niso utemeljene. Dejstvo, da naj bi oče hčerki, če ne bi želeli prenočiti pri njemu, odpeljal na dom matere, še ne pomeni, da mu je dopustovanje onemogočeno. To je mogoče tudi kje bližje domu. Izvedenka je res navedla, da bi bilo deklici fino vzpodbuditi, da pri očetu prespita eno noč, kar seveda ni izključeno, ne more pa sodišče tega sodišče deklicama naložiti z začasno odredbo.

14Ob obrazloženem so neutemeljene navedbe, da sodišče ni upoštevalo izvedenskega mnenja, kot tudi, da je obrazložitev glede relevantnih dejstev izostala. Odločilna dejstva je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo in je bilo sklep tudi mogoče preizkusiti, zatrjevana absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pa ni podana.

15Neutemeljen je tudi očitek sodišču glede ugotovitve, da nima zadostnega strokovnega znanja o tem, kakšne so starševske kapacitete udeležencev, ki naj bi bila protispisna. Sodišče prve stopnje je namreč na naroku 13. 6. 2023 to ugotovitev podalo v zvezi s sklepanjem (predhodne) sodne poravnave.

16Neutemeljeno nasprotni udeleženec navaja tudi, da je sodišče zmotno breme vseh voženj naložilo zgolj njemu, saj gre le za začasno ureditev. Izvedenka je sicer v mnenju navedla, da je glede na dogovorjeno mesto predaje, ta iz psihološkega vidika problematična, da dehumanizira otroka in bi bilo z vidika otrok bolj prijazno, da oče otroka prevzema na njunem oziroma njihovem prejšnjem domu. Glede na dejstvo, da v pretežnem delu za vzgojo in varstvo mld. A. A. in B. A. skrbi predlagateljica, je ustrezna tudi odločitev v začasni odredbi o tem, da breme voženj zaenkrat nosi oče.

17Glede odločitve sodišča, da po uradni dolžnosti uvede postopek spremembe sodne poravnave z dne 24. 5. 2022, je neutemeljena pritožbena navedba, da je ta preuranjena in neutemeljena. V skladu s tretjim odstavkom 102. člena ZNP-1 namreč lahko sodišče postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih začne tudi po uradni dolžnosti. Ker je sodišče ugotovilo, da režim stikov, kot je bil dogovorjen, deklici ogroža v njunem nadaljnjem zdravem razvoju, je utemeljeno odločilo tudi, da začne s postopkom za odločanje o stikih mld. deklic z očetom. Da predhodno dogovorjen režim, ki se po navedbi nasprotnega udeleženca od januarja 2023 ni več redno izvrševal, ni ustrezen, pa potrjuje tudi ta njegova navedba. Bolj podrobna opredelitev izvedenke pa bo povezana z meritorno odločitvijo.

18Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede denarne kazni v višini 300 EUR, določene za primer kršitve začasne odredbe. Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen, za katerega je bila izrečena, pri čemer iz novejših odločb v bazi sodne prakse, ki se nanašajo na denarno kazen po 226. členu v zvezi z 227. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, izhaja, da prvostopenjska sodišča izrekajo denarne kazni od 300 EUR dalje. Iz izdane, sedaj spremenjene začasne odredbe, je jasno, da sta dolžnika oba udeleženca, predlagateljica, če bo stike ovirala, nasprotni udeleženec pa, če se ne bo držal časovnih okvirov stikov.

19Navedba nasprotnega udeleženca, da je v tej zadevi kršena pravica udeležencev do sojenja v razumnem roku, za odločitev o začasni odredbi ni pravno relevantna.

20Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi predlagatelja v že navedenem obsegu ugodilo in sklep sodišča prve stopnje delno spremenilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1.

21Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od odločitve o glavni stvari, zato je pridržana za končno odločbo.